Porabski Slovenci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 2001:1470:F8A0:1:B93A:8FF6:8223:8950 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno
Vrstica 8:
Po koncu [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], ko je vojska [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] zasedala [[Prekmurje]], ji je [[antanta]] prepovedala zasedbo Porabja, ki je tako po podpisu [[trianonska pogodba|trianonske pogodbe]] pripadlo Madžarski ter postalo vkleščeno med Avstrijo in Kraljevino SHS, zaradi česar so bile pretrgane prej tesne vezi s Prekmurjem in regija je pričela gospodarsko zaostajati.
 
Med obema svetovnima vojnama se madžarske oblasti niso dosti ukvarjale z narodnimi manjšinami na svojem ozemlju, po letu 1945 pa so z odlokom dovolile izobraževanje nemadžarskih učencev v svojih [[materni jezik|maternih jezikih]]. Po resoluciji [[Informbiro]]ja leta 1948, ko je Madžarska ostala [[Sovjetska zveza|sovjetski]] satelit, so se odnosi z [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] poslabšali, kar je občutila tudi slovenska manjšina. Odpravili so pouk v [[slovenščina|slovenščini]] na treh porabskih šolah, pričelo se je preseljevanje v notranjost države, psihološka propaganda in popolna zapora meje z matično državo. Takšni črni Slovenci so predstavljali tudi veliko tveganje za širitev HIV-ja in za nastanek več črncev na ozemlju slovenije
 
Ponovni poskusi reševanja problematike dvojezičnega šolstva so se pričeli leta 1969 z ustanovitvijo posebne [[komisija|komisije]] za narodne manjšine. Sprememba [[ustava|ustave]] leta 1972 je slovenski skupaj z drugimi manjšinami dala možnost rabe maternega jezika. Leta 1979 je na Radiu [[Győr]] dobila 25 minut slovenskega programa na teden. V glasilu »Narodne novine«, ki so ga v [[Budimpešta|Budimpešti]] sicer izdajali za potrebe [[Hrvati|hrvaške]] in [[Srbi|srbske]] manjšine, je bila tudi polstranska priloga v knjižni slovenščini.