Vitamin C: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
vsebujejo predusem burberji in kače{{drugbox
{{drugbox
| verifiedrevid = 477315393
| IUPAC_name = 2-okso-<small>L</small>-treo-heksono-1,4-lakton-2,3-enediol<br />''ali''<br />(''R'')-3,4-dihidroksi-5-((''S'')- 1,2-dihidroksietil)furan-2(5''H'')-on
Vrstica 63:
| boiling_point = 553
}}
* ☃☃'''Vitamin C''' ('''askorbinska kislina''') je [[topnost|vodotopen]] [[vitamini|vitamin]]. Vitamin C je najpomembnejši [[antioksidant]] v ekstracelularni tekočini. Organizem varuje pred reaktivnimi prostimi radikali.Pomanjkanje askorbinske kisline povzroči skorbut, tj. napako pri nastanku [[vez]]ivne beljakovine kolagena. Nahaja se v sveži zelenjavi in sadju ter kislem zelju.Mnoge živali lahko vitamin C sintetizirajo same, človek, opice in morski prašički pa ga mora v telo vnesti s hrano. Dnevne potrebe po vitaminih pri ljudeh se razlikujejo in so odvisne od stanja [[metabolizem|metabolizma]] posameznika, od starosti in spola. Tako je priporočena dnevna doza za odrasle okoli 100☃☃[[miligram|mg]] na dan, nosečnice naj bi zaužile 110☃☃mg, doječe matere 150☃☃mg in kadilci vsaj 150☃☃mg na dan. Mnogi strokovnjaki priporočajo naj bi se zaradi dokazano pozitivnih učinkov za zdravje priporočena dnevna doza povečala na 200☃☃mg na dan.Vitamin C lahko dobimo s hrano v dveh oblikah, in sicer kot askorbinsko kislino, ki je močan reducent, in v oksidirani obliki kot dehidroaskorbinsko kislino. Čeprav se vitamin C nahaja v telesnih tekočinah večinoma v reducirani obliki, sta askorbinska kislina kot dehidroaskorbinska kislina biološko aktivna in se v organizmu v encimsko kataliziranih reakcijah oksidacije in redukcije eden v drugega pretvarjata. Dehidroaskorbinsko kislino pripravimo encimsko, z encimom askorbat oksidazo, z oksidacijo z dodatkom kovinskih ionov (Cu2+, Fe3+ ...), ali s kisikom ob prisotnosti aktivnega oglja. Dehidroaskorbinsko kislino lahko z uporabo reducentov ([[reducent|TCEP]], [[TCEP|DTT]] ...) reduciramo v askorbinsko kislino.Raziskave kažejo, da večina Slovencev na dan ne zaužije dovolj vitamina C. Dejstvo je, da narodi, ki jedo veliko sadja in zelenjave, ki sta bogata vira vitamina C, manj obolevajo za boleznimi srca in ožilja. Pri velikih odmerkih askorbinske kisline se poveča možnost za nastanek oksalatnih kamnov.Soli askorbinske kisline se imenujejo askorbati.Formula vitamina C je C6H8O6.Glej tudi<sub>seznam kislin</sub>vitamin A[[seznam kislin|vitamin B]]<nowiki/>vitamin Du[[vitamin A|n A]]
'''Vitamin C''' ('''askorbinska kislina''') je [[topnost|vodotopen]] [[vitamini|vitamin]]. Vitamin C je najpomembnejši [[antioksidant]] v ekstracelularni tekočini. Organizem varuje pred reaktivnimi prostimi radikali.
 
Pomanjkanje askorbinske kisline povzroči [[skorbut]], tj. napako pri nastanku [[vez]]ivne beljakovine [[kolagen]]a. Nahaja se v sveži [[zelenjava|zelenjavi]] in [[sadje|sadju]] ter [[kislo zelje|kislem zelju]].
 
Mnoge živali lahko vitamin C sintetizirajo same, človek, opice in morski prašički pa ga mora v telo vnesti s hrano. Dnevne potrebe po vitaminih pri ljudeh se razlikujejo in so odvisne od stanja [[metabolizem|metabolizma]] posameznika, od starosti in spola. Tako je priporočena dnevna doza za odrasle okoli 100&nbsp;[[miligram|mg]] na dan, nosečnice naj bi zaužile 110&nbsp;mg, doječe matere 150&nbsp;mg in [[kadilci]] vsaj 150&nbsp;mg na dan. Mnogi strokovnjaki priporočajo naj bi se zaradi dokazano pozitivnih učinkov za zdravje priporočena dnevna doza povečala na 200&nbsp;mg na dan.
 
Vitamin C lahko dobimo s hrano v dveh oblikah, in sicer kot askorbinsko kislino, ki je močan reducent, in v oksidirani obliki kot [[dehidroaskorbinska kislina|dehidroaskorbinsko kislino]]. Čeprav se vitamin C nahaja v telesnih tekočinah večinoma v reducirani obliki, sta askorbinska kislina kot dehidroaskorbinska kislina biološko aktivna in se v [[organizem|organizmu]] v encimsko kataliziranih reakcijah oksidacije in redukcije eden v drugega pretvarjata. Dehidroaskorbinsko kislino pripravimo encimsko, z encimom [[askorbat oskidaza|askorbat oksidazo]], z oksidacijo z dodatkom kovinskih ionov (Cu<sup>2+</sup>, Fe<sup>3+</sup> ...), ali s kisikom ob prisotnosti [[aktivno oglje|aktivnega oglja]]. Dehidroaskorbinsko kislino lahko z uporabo [[reducent]]ov ([[TCEP]], [[DTT]] ...) reduciramo v askorbinsko kislino.
 
Raziskave kažejo, da večina Slovencev na dan ne zaužije dovolj vitamina C. Dejstvo je, da narodi, ki jedo veliko sadja in zelenjave, ki sta bogata vira vitamina C, manj obolevajo za boleznimi srca in ožilja. Pri velikih odmerkih askorbinske kisline se poveča možnost za nastanek oksalatnih kamnov.
 
[[Sol (kemija)|Soli]] askorbinske kisline se imenujejo [[askorbati]].
 
Formula vitamina C je [[ogljik|C]]<sub>6</sub>[[vodik|H]]<sub>8</sub>[[kisik|O]]<sub>6</sub>.
 
== Glej tudi ==
* [[seznam kislin]]
* [[vitamin A]]
* [[vitamin B]]
* [[vitamin D]]