Nizozemska vzhodnoindijska družba: Razlika med redakcijama

Medazijski trgovski promet Družbe je dosegel vrhunec okrog leta 1670, ko je tam vozilo preko 100 njenih ladij, potem pa je začel upadati. Družba je zaradi kitajskih notranjepolitičnih sprememb izgubila bazo na Tajvanu in ker so tudi japonski [[šogun]]i omejili izvoz dragih kovin, se je ustavilo trgovanje v [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskem morju]]. Tedaj je bilo Nizozemcem že spet dostopno špansko srebro, nov vir surove svile pa so našli na obalah [[Bengalski zaliv|Bengalskega zaliva]].

 

 

V poznem sedemnajstem stoletju se je nabor dobrin, ki so zanimali Evropejce, začel spreminjati. (To je bil tudi čas, ko je [[Viljem III. Oranski]], ''stadhoulder'' Republike Nizozemske, postal angleški sokralj in se je začela devetletna vojna s Francijo.) Iskano blago so postali čaj, kava, sladkor, bombaž, muslin, surova svila. Kitajski čaj je bil Družbi zaradi umika iz Vzhodnokitajskega morja nedostopen, na območjih pa, ki jih je obvladovala, je začela vse bolj vplivati na poljedelstvo in siliti prebivalstvo v sajenje novih, [[Avtohtona vrsta|neavtohtonih]] kultur. S tem, ko je trgovanju in ladijskim prevozom dodajala poljedelstvo, je Družba dobivala vse bolj [[Kolonija (geografija)|kolonijalen]] značaj. Nove dobrine so zahtevale tudi več ladijskega prostora. V obdobju 1680-1720 je Družba več kot podvojila tonažo svojih ladij. Kljub večjim ladjam pa se je dobiček začel relativno zmanjševati. [[Delnica]] Družbe je leta 1720 še vedno prinašala dobiček in njena cena je presegla šestkratnik izhodiščne. Delež Družbe v skupni trgovini Republike Nizozemske se je povečeval.