Prva babilonska dinastija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
pravopis |
||
Vrstica 95:
==Izvor==
Izvor Prve babilonske dinastije je precej težko izslediti, predvsem zaradi visoke podtalnice, ki je za seboj pustila zelo malo nedotaknjenega arheološkega gradiva. Vsi podatki o dinastiji zato izvirajo iz okoliških regij in pisnih dokumentov. O prvih petih kraljih od [[Sumu-abum|Sumu-abuma]] do [[Sin-mubalit]]a je znano samo to, da so bili [[Amoriti]] in ne domorodni [[Akadci |Akadci]]. Znano je tudi, da so imeli zelo majhno ozemlje. Ko je babilonsko prestol zasedel [[Hamurabi]], ki je bil
Hamurabi je v trinajstem letu svoje vladavine začel ustvarjati Babilon kot središče, iz katerega bi se v prihodnosti lahko razvilo veliko cesarstvo. V tem letu je podjarmil Larso in preko nje dobil oblast nad donosnimi mestnimi središči [[Nipur]], [[Ur]], [[Uruk]] in [[Isin]]. Z njimi je v bistvu dobil oblast nad celo južno Mezopotamijo. Drugo mogočno središče politične moči v regiji je bila [[Ešnuna]], katero je Hamurabiju uspelo podjarmiti okoli leta 1761 pr. n. št.. Babilon je z njeno osvojitvijo pridobil dobro utečene trgovske poti in gospodarsko stabilnost. Babilonska vojska je kmalu zatem osvojila še Asirijo in del gorovja [[Zagros]] v sedanjen [[Iran]]u. Leta 1760 je končno osvojil še [[Mari]] in dobil oblast nad skoraj celim ozemljem, ki ga je v 3. tisočletju pr. n. št. posedovala [[Tretja urska dinastija]].
Hamurabijevo drugo ime je bilo Hamurapi-ilu, kar pomeni »Hamurapi bog« ali morda »Hamurapi je bog«. Lahko bi bil tudi [[Amrafel]],
Nedavni prevod tablic z najdišča Chogha Gavaneh v osrednjem Zagrosu, Iran,
Pomemben vir podatkov za datiranje so [[Ami-Sadukova Venerina tablica|Ami-Sadukove Venerine tablice]] iz 17. stoletja pr. n. št., ki so prepis starejšega babilonskega besedila. O njih je bilo napisanih več knjig. Več datumov v starih izdajah je zastarelih in netočnih, dodatne težave pa povzroča dejstvo, da 21 letno podrobno opazovanje planeta [[Venera|Venere]] morda ne sovpada z [[Ami-Saduka|Ami-Sadukovo]] vladavino (1582—1562 pr. n. št.), saj njegovo ime ni posebej omenjeno. Omenjeno je samo Leto zlatega prestola.
Za pravilno kronologijo Babilona je ključno besedilo, ki je nastalo v času padca Babilona po napadu [[Hetiti|Hetitov]] [[Muršili I.|Muršilija I.]] proti koncu vladavine [[Samsu-ditana|Samsu-ditane]], in govori o dveh mrkih. Lunin in sončev mrk sta se zgodila v mesecu šimanu (sivanu). Lunin mrk je bil 9. februarja 1659 pr. n. št.. Začel se je ob 4:43 in končal ob 6:47. Sončev mrk je bil 23. februarja 1659. Začel se je ob 10:26, dosegel višek ob 11:45 in se končal ob 13:04. <ref>P. Huber (1982). Astronomical dating of Babylon I and Ur III. Monographic Journals of the Near East: 41. </ref>
|