[[slika:Iodine stabilized helium-neon laster, developed by the National Metrology Institute of Japan - National Museum of Nature and Science, Tokyo - DSC07784.JPG|thumb|Z jodom stabiliziran helij-neonov laser japonske izdelave v Narodnem muzeju narave in znanosti, Tokio]]
Za potrebe razmejitve metra priporoča BIPM izsev helij-neonovega laserja z valovno dolžino {{nowrap|λ<small>HeNe</small>}} = 632,99121258 nm, stabiliziranega z jodovo celico, ki ima ocenjeno relativno negotovost {{val|2.1|e=-11}}.<ref name="recommendations-2"/><ref group="Op.">Znanstveniki so v ta namen z uporabo serijeniza [[frekvenčna pomnoževalka|frekvenčnih pomnoževalk]] neposredno izmerili frekvenco helij-neonovega laserja in ene od črt jodovega spektra. Takrat pridobljena vrednost {{nowrap|520.206.808 ± 0,081 MHz}} je bila najvišja frekvenca, kdajkoli izmerjena.</ref> Za lažjo predstavo, ta negotovost ustreza meritvi [[Zemljin polmer|obsega Zemlje]] s točnostjo enega milimetra.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mirs.gov.si/si/novinarsko_sredisce/sistem_merskih_enot/ |title=Sistem merskih enot |publisher=Urad RS za meroslovje |accessdate=10.1.2017}}</ref>
Jodova celica – posodica z jodovo paro na poti žarka – deluje kot optični filter, ki absorbira vse dele valovanja razen ozke črte pri ~633 µm, ki odgovarja enemu izmed energetskih prehodov joda, kar predstavlja absolutno umeritev in hkrati zmanjša [[pasovna širina|pasovno širino]] izseva (to povečujejo neželeni pojavi, kot je [[Brownovo gibanje]] molekul vzbujenega plina). Kar najmanjša možna pasovna širina je pomembna, saj se razdaljo določamodoloča z [[interferometrija|interferometrijo]] – štetjem interferenčnih prog na detektorju interferometra, katerih število je odvisno od optične poti, za natančnotočno določanje tega števila pa morajo biti čim ostrejše. Ocenjena relativna negotovost trenutno predstavlja glavni omejujoči dejavnik pri razmejevanju metra.<ref name="NewScientist"/> Dodatno k negotovosti prispeva dejstvo, da priporočena praktična realizacija predpostavlja meritev razdalje pri izsevu v zraku, ne v vakuumu. V ta namen uporabljamose uporablja korekcijski faktor, ki ustreza [[lomni količnik|lomnemu količniku]] zraka, natančnosttočnost določanja tega pa je omejena zs natančnostjotočnostjo meritev [[temperatura|temperature]], [[tlak]]a in [[relativna vlažnost|relativne vlažnosti]].<ref>{{navedi splet| url=http://emtoolbox.nist.gov/Wavelength/Documentation.asp#UncertaintyandRangeofValidity |title=Index Refraction of Air VI. Uncertainty and Range of Validity |last1=Stone |first1=Jack A. |last2=Zimmerman |first2=Jay H. |work=Engineering Metrology Toolbox |date=16.2.2001 |publisher=[[Narodni urad za standarde in tehnologijo]] |accessdate=10.1.2017|language= en}}</ref>
