Geometrična umetnost: razlika med redakcijama

Brez spremembe velikosti ,  pred 4 leti
m
brez povzetka urejanja
m
Medtem ko je bila tehnika srednjega geometričnega obdobja še vedno v uporabi na začetku 8. stoletja pred našim štetjem, so nekateri lončarji ponovno obogatili dekoracijo vaze z oblikami živali na področju med vratom in bazo in uvedli glavno figuralno podobo med ročaji. To je bila prva faza poznega geometričnega obdobja (760-700 pred našim štetjem), v katerem je veliko t.i. dipilonskih posod postavljenih na grobove kot nagrobni spomenik <ref name="Wood">Woodford, Susan. (1982) ''The Art of Greece and Rome''. Cambridge: Cambridge University Press, p. 40. ISBN 0521298733</ref> in predstavljajo s svojo višino (pogosto 1,50 m) in popolnostjo izvedbe, najvišji izraz grške geometrične umetnosti.
 
Njihova glavna tema je bila sedaj ležeče telo v grobu (''prothesis'') in tarnanje za mrtvimi - naricanje ([[amfora]] v Nacionalnem arheološkem muzeju v Atenah), vožnja proti grobagrobu s častnim vozom ([[krater (posoda)|krater]] v Narodnem arheološkem muzeju v Atenah) in razni drugi predmeti, povezani s podobnimi opisi obrednih pokopov v [[homer]]skih epih.
 
Ljudje in živali so upodobljeni geometrično v temno sijajni barvi, medtem ko so druge posode s strogimi območji vijug, ukrivljenih linij, [[krog]]ov, [[svastika|svastik]], v istem grafičnem konceptu. Kasneje se je glavna tragična tema zmanjšala, kompozicija umirila, geometrične oblike so postale bolj svobodne, in območja z živalmi, pticami, prizori razbitin, lovski prizori, teme iz mitologije ali homerskih epov vodijo geometrično lončarstvo v bolj naturalističen izraz. <ref>[http://www.greek-thesaurus.gr/geometric-period-art.html Geometric periods of pottery] at Greek-thesaurus.gr</ref>
31.278

urejanj