Meter: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 33:
Medtem je komisija naročila izdelavo serije palic iz platine in ko sta Delambre ter Méchain sporočila svoj rezultat, so vzeli tisto, ki se je po dolžini najbolj ujemala, ter jo 22. junija 1799 shranili v Narodnem arhivu kot trajen zapis.<ref name="Larousse">{{navedi enciklopedijo |editor-last=Larousse |editor-first=Pierre |year=1874 |chapter=Métrique |title=Grand dictionnaire universel du XIXe siècle |volume=11 |location=Pariz |publisher=Pierre Larousse |pages=163–164}}</ref> Ta predmet je dobil ime ''mètre des Archives'' in je obveljal za standard. Francija je uradno sprejela metrični sistem 10. decembra 1799.
[[François Jean Dominique Arago|François Arago]] in [[Jean-Baptiste Biot]] sta kasneje raztegnila geodetski lok, po katerem je bil določen meter, in ugotovila, da je vrednost 443,296 linije prekratka. Njun izračun 443,31 linije so kasneje še podaljšali na 443,39.<ref name="Larousse"/><ref group="Op.">Vrednost kilometra na referenčnem sferoidu v sodobnem koordinatnem sistemu [[WGS 84]] je 1,00019657 m ali 443,38308 [[francoska linija|linije]].</ref> Kljub temu, da je definicija omogočala neodvisno določanje magnitude metra, se je to izkazalo za izredno nepraktično, tako da so države, ki so sledile francoskemu zgledu (začenši z [[Nizozemska|Nizozemsko]] leta 1816), naročile replike arhivskega metra za lastno uporabo. Čeprav se je izkazalo, da je prekratek, je mednarodna metrična komisija leta 1872 sklenila definirati novi ''mednarodni standardni meter'' kot dolžino arhivskega metra v stanju, v kakršnem je bil takrat.<ref>{{navedi splet| url=http://www.bipm.org/en/measurement-units/history-si/evolution-metre.html |title= The BIPM and the evolution of the definition of the metre |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |accessdate=5.1.2017}}</ref> Rezultat prizadevanj za poenotenje merskih enot na mednarodni ravni je bil podpis [[Metrska konvencija|metrske konvencije]] leta 1875 in vzpostavitev organizacijske strukture za standardizacijo.
[[slika:US National Length Meter.JPG|thumb|left|Konica replike prametra s številko 27, ki so jo kot nacionalni standard uporabljale [[Združene države Amerike]]]]
Da bi omilili težave z arhivskim metrom, kot sta obraba in temperaturna nestabilnost, je novoustanovljeni BIPM britanskemu podjetju [[Johnson Matthey]] naročil izdelavo 30 novih palic iz zlitine 90 % platine in 10 % iridija z natančnostjo, kolikor je je omogočala takratna tehnologija. Ta zlitina je bistveno [[trdota|trša]] od čiste platine, palice pa so bile izdelane v profilu, podobnem črki X, kar daje večjo [[strižni modul|stabilnost napram strižnim silam]]. Eno od teh palic, ki je najbolj ustrezala arhivskemu metru, so na [[Generalna konferenca za uteži in mere|Generalni konferenci za uteži in mere]] leta 1889 nato imenovali za ''prameter'', ostale pa so razdelili med države podpisnice metrske konvencije za uporabo kot nacionalne standarde (z ustreznim korekcijskim faktorjem). Takrat sprejeta definicija metra je bila dolžina prametra pri nič [[Celzijeva temperaturna lestvica|stopinjah Celzija]] in [[standardni tlak|standardnem tlaku]], hkrati pa je bil vzpostavljen tudi sistem za redno primerjanje (kalibracijo) nacionalnih standardov z njim.<ref name="Nelson1981">{{navedi revijo | last=Nelson |first=Robert A. |year=1981 |title=Foundations of the international system of units (SI) |url=http://www.physics.umd.edu/deptinfo/facilities/lecdem/services/refs/refsa/Nelson-FoundationsSI.pdf |journal=The Physics Teacher |pages=596–613}}</ref> Prameter je bil shranjen v trezorju Mednarodnega urada za uteži in mere v [[Sèvres]]u.
| |||