Wikipedija

Meter: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
IP 213 (pogovor | prispevki)
17.898 urejanj
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
m+/dp/wiki-1.del
Vrstica 1:
<!-- {{v delu}} -->
[[slika:1SqMeter.jpg|thumb|[[Kocka]] s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev]]
'''Méter''' (simbol '''m'''<ref>{{navedi splet|url= http://physics.nist.gov/cuu/Units/meter.html|title= Base unit definitions: Meter|publisher= [[Narodni urad za standarde in tehnologijo|NIST]]|date= |accessdate= 2010-09-28|language= en}}</ref>) je [[osnovne enote SI|osnovna enota SI]] za merjenje [[dolžina|dolžine]], enaka razdalji, ki jo [[svetloba]] prepotuje v [[vakuum]]u v {{frac|1|299.792.458}} [[sekunda|sekunde]].<ref name="resCGPM">{{navedi splet| url=http://www.bipm.org/en/CGPM/db/17/1/ |title=Resolution 1 of the 17th CGPM |year=1983 |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |accessdate=28.12.2016}}</ref> Kot pri ostalih enotah SI skrbi za mednarodno skladnost določanja [[magnituda|magnitude]] metra [[Mednarodni urad za uteži in mere]] (BIPM), ki podaja priporočila za ''praktično realizacijo'' definicije metra za potrebe [[kalibracija|kalibracije]] drugih merilnih priprav. Ta je v domeni pooblaščenih državnih ustanov v državah, ki uporabljajo standard SI. Priporočena praktična realizacija je žarek [[Helijhelij-neonov laser|helij-neonovega laserja]], stabiliziranega z [[jod]]ovo celico, oz. 1.579.800,762042(33) [[valovna dolžina|valovne dolžine]] izsevane svetlobe v [[zrak]]u, ki jihse določimojo določi z [[interferometrijainterferometer|interferometrom]].<ref group="Op.">[[Frekvenca]] vzbujenih atomov plina v mehanizmu laserja je 473.612.353.604(10) [[herc|kHz]], kar da [[valovna dolžina|valovno dolžino]] 632.991.212,58 fm, pri standardizirani izvedbi je [[negotovost]] 2,1 × 10<sup>{{e|-11</sup>}}. Številke v oklepajih izražajo mero [[merilna negotovost|merilne negotovosti]] v razponu treh [[standardni odklon|standardnih odklonov]] na vsako stran.</ref><ref name="recommendations-2">{{navedi splet |title=Iodine (λ≈633 nm) |publisher=BIPM |url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/mep/M-e-P_I2_633.pdf |work=MEP (''Mise en Pratique'') |year=2003 |format=PDF |accessdate=1.1.2017}}</ref> Akreditirana ustanova v [[Slovenija|Sloveniji]] za izvajanje kalibracij je Laboratorij za tehnološke meritve [[Fakulteta za strojništvo v Mariboru|Fakultete za strojništvo v Mariboru]].<ref>{{navedi splet| url=http://www.mirs.gov.si/si/delovna_podrocja/nacionalni_meroslovni_sistem/sistem_nacionalnih_etalonov/dolzina/ |title=Dolžina |work=Nacionalni sistem etalonov |publisher=Urad Republike Slovenije za meroslovje |accessdate=1.1.2017}}</ref>
 
V preteklosti je bil meter definiran kot desetmilijoninka razdalje med [[ekvator]]jem in [[severni tečaj|severnim tečajem]] po [[poldnevnik]]u, ki poteka skozi [[Pariz]]. Praktična realizacija je bila dolgo časa v obliki fizičnega predmeta – prametra, palice iz [[platina|platine]] in nato iz zlitine platine ter [[iridij]]a, s katero so primerjali merilne priprave. Vendar pa je tako velik fizičen predmet nestabilen in podvržen poškodbam ter drugim tveganjem, zato je bila leta 1960 sprejeta nova definicija, osnovana na valovni dolžini [[Elektromagnetnoelektromagnetno sevanje|sevanja]] vzbujenega atoma [[kripton]]aovega [[izotopi kriptona|izotopa]] <sup>86</sup>Kr v [[vakuum]]u, to pa je leta 1983 nadomestila sedanja, ki omogoča večjo [[natančnosttočnost]].<ref>{{sktxt|Breuer|1993|pp=29}}.</ref>
 
== Etimologija ==
[[slika:Metric seal.svg|thumb|Pečat Mednarodnega urada za uteži in mere z izrekom ΜΕΤΡΩ ΧΡΩ (''metro hro'')]]
 
Beseda meter ima izvor v [[stara grščina|starogrškem]] glagolu ''{{langjezik|grc|[[:en:wikt:μετρέω|μετρέω]]}}'': (metreo) - »''meriti«'', »''šteti«'' oz. »''primerjati«'', ki se je uporabljala tako v smislu fizičnega [[Meritevmeritev|merjenja]], kot tudi za [[Metrikametrika (književnost)|metriko]] v [[poezija|poeziji]] in, širše, zmernost v ravnanju človeka. Ta razpon pomenov se ohranja v [[latinščina|latinščini]] (''metior'', ''mensura''), [[francoščina|francoščini]] (''mètre'', ''mesure'') in drugih jezikih. Moto ΜΕΤΡΩ ΧΡΩ (''metro hro'') v pečatu Mednarodnega urada za uteži in mere (BIPM), izrek starogrškega državnika in filozofa [[Pitak iz Mitilene|Pitaka iz Mitilene]] v prevodu »Uporabi mero!«, torej poziva hkrati k merjenju in zmernosti.
 
== Zgodovina ==
 
Meter je osnovna enota merskega sistema, ki temelji na [[Desetiški številski sistem|desetiškem številskem sistemu]], in je konec 18. stoletja začel nadomeščati številne tradicionalne enote dolžine. Prvič je bil uradno uveljavljen v [[Francija|Franciji]] med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]], kot poskus revolucionarjev v celoti preiti na univerzalni desetiški sistem pri merjenju (hkrati so predelali celo [[Koledar francoske revolucije|koledar]]). Zamisel pa je več kot stoletje starejša – leta 1668 je angleški filozof [[John Wilkins]] v svojem eseju zapisal, da bi lahko meter definirali kot dolžino [[nihalo|nihala]] s periodo ene [[sekunda|sekunde]] (zamisel je pripisal [[Christopher Wren|Christopherju Wrenu]]).<ref name=Wilk1>{{cite web|url=http://www.metricationmatters.com/docs/WilkinsTranslationLong.pdf |title=An Essay towards a Real Character and a Philosophical Language (Reproduction) |last=Wilkins |first=John |year=1668 |format=PDF |accessdate=1.1.2017}} ([http://www.metricationmatters.com/docs/WilkinsTranslationShort.pdf skrajšana transkripcija])</ref> Enako metodo je nekaj let kasneje predlagal italijanski prirodoslovec [[Tito Livio Burattini]] za merski sistem, ki bi temeljil na sekundi. [[Christiaan Huygens]] je opravil prvi poskus in ugotovil, da ta dolžina znaša 39,25 angleških [[palec|palcev]] (zdajšnjih 997 mm).
Meter je osnovna enota merskega sistema, ki temelji na [[desetiški številski sistem|desetiškem številskem sistemu]], in je konec 18. stoletja začel nadomeščati številne tradicionalne enote dolžine. Prvič je bil uradno uveljavljen v [[Francija|Franciji]] med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]], kot poskus revolucionarjev v celoti preiti na univerzalni desetiški sistem pri merjenju (hkrati so predelali celo svoj [[Koledar francoske revolucije|koledar]]).
 
=== Definicija prek nihala ===
 
Zamisel definicije metra je več kot stoletje starejša. Leta 1668 je angleški filozof [[John Wilkins]] v svojem eseju ''Esej o realnem značaju in o filozofskemu jeziku'' (''An Essay towards a Real Character and a Philosophical Language'') predlagal, da bi se lahko meter definiral kot dolžina [[nihalo|nihala]] s [[nihajni čas|polperiodo]] ene [[sekunda|sekunde]] (zamisel s [[sekundno nihalo|sekundnim nihalom]] je pripisal [[Christopher Wren|Christopherju Wrenu]]).<ref name=Wilk1>{{sktxt|Wilkins|1668}}. ([http://www.metricationmatters.com/docs/WilkinsTranslationShort.pdf skrajšana transkripcija])</ref> Leta 1670 je [[Gabriel Mouton]], lyonski škof, tudi predlagal univerzalni standard za dolžino z desetiškimi mnogokratniki in delitelji, ki naj bi temeljil na enominutnem kotu Zemljinega [[poldnevniški lok|poldnevniškega loka]] ali, ker merjenje [[Zemljin polmer|Zemljinega obsega]] ni bilo lahko meriti, na nihalo z nihajnim časom 1 s.
 
Enako metodo kot Wilkins je nekaj let kasneje leta 1675 predlagal italijanski prirodoslovec [[Tito Livio Burattini]] v svojem delu ''Misura Universale'' za merski sistem, ki bi temeljil na sekundi. Za enoto je uporabil frazo metro cattolico (''univerzalna mera''), izpeljano iz grške zveze {{lang|grc|[[:en:wikt:μέτρον|μέτρον]] [[:en:wikt:καθολικός|καθολικόν]]}}: métron katholikón, da bi označil standardno dolžinsko enoto, izpeljano iz gibanja nihala.<ref>{{sktxt|Sarton|1935}}.</ref>
 
[[Christiaan Huygens]] je opravil prvi poskus in ugotovil, da dolžina nihanja nihala s takšno polperiodo znaša 38 rijnlandskih palcev ali 39,25 angleških [[palec|palcev]] (zdajšnjih 997 mm).<ref>{{sktxt|Wilkins|1668|pp=191-192}}.</ref> Kmalu zatem pa so ugotovili tudi, da se dolžina sekundnega nihala s krajem spreminja. [[Jean Richer]] je leta 1671 izmeril 0,3 % razliko v dolžini med [[Cayenne|Cayennom]] v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]] in Parizom.<ref>{{sktxt|Poynting|Thomson|1907|pp=20}}.</ref> Absolutna razlika v dolžini je znašala 1,25 [[francoska linija|linij]] (2,8 mm). [[Ura]], ki bi v Parizu kazala prav, je v Cayennu izgubila vsak dan poltretjo [[minuta|minuto]].
 
=== Poldnevniška definicija ===
[[slika:Castell de Montjuic - Fossat entrada - Barcelona (Catalonia).jpg|thumb|[[Grad Montjuïc]] v [[Barcelona|Barceloni]] na južnem koncu [[poldnevniški lok|poldnevniškega loka]], iz katerega so izračunali dolžino metra]]
Konec 18. stoletja so ugotovili, da je [[težnost|sila težnosti]] odvisna od položaja na zemeljski obli, saj Zemlja ni pravilna [[krogla]], zato bi bilo poskus težko [[ponovljivost|ponoviti]]. Da bi omogočili neodvisno določanje magnitude metra, so se člani komisije [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] (Académie des sciences) leta 1791 namesto tega odločili, da meter definirajo kot eno desetmilijoninko dolžine [[krožni lok|loka]] na površini [[Zemlja|Zemlje]] med njenim [[zemeljski pol|polom]] in ekvatorjem, potegnjenega po poldnevniku skozi Pariz. V ta namen je akademija financirala znanstveno odpravo s ciljem natančne meritve razdalje med zvonikom v kraju [[Dunkerque]] na severu Francije in [[grad Montjuïc|gradom Montjuïc]] v [[Barcelona|Barceloni]] (pod predpostavko, da je poldnevnik skozi Dunkerque enak tistemu skozi Pariz). Meritev, ki sta jo opravljala [[Jean-Baptiste Joseph Delambre]] in [[Pierre-François-André Méchain]], je trajala od leta 1792 do 1799, že 7. aprila 1795 pa je Francija sprejela meter kot uradno dolžinsko mero na podlagi starejših meritev (skladno z njimi je kilometer znašal 443,44 takratne [[francoska linija|francoske linije]]).▼
 
▲Konec 18. stoletja so ugotovili, da je [[težnost|sila težnosti]] odvisna od položaja[[lega|lega]] na zemeljski obli, saj Zemlja ni pravilna [[krogla]], zato bi bilo poskus težko [[ponovljivost|ponoviti]]. Da bi omogočili neodvisno določanje magnitude metra, so se člani komisije [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] (''Académie des sciences'') leta 1791 namesto tega odločili, da meter definirajo kot eno desetmilijoninko dolžine [[krožni lok|krožnega loka]] na [[zemeljsko površje|površini]] [[Zemlja|Zemlje]] med njenim [[zemeljski pol|polom]] in ekvatorjem, potegnjenega po poldnevniku skozi Pariz. V ta namen je akademija financirala znanstveno odpravo s ciljem natančnetočne meritve [[razdalja|razdalje]] med zvonikom v kraju [[Dunkerque]] na severu Francije in [[grad Montjuïc|gradom Montjuïc]] v [[Barcelona|Barceloni]] (pod predpostavko, da je poldnevnik skozi Dunkerque enak tistemu skozi Pariz). Meritev, ki sta jo opravljala [[Jean-Baptiste Joseph Delambre]] in [[Pierre-François-André Méchain]], je trajala od leta 1792 do 1799, že 7. aprila 1795 pa je Francija sprejela meter kot uradno dolžinsko mero na podlagi starejših meritev (skladno z njimi je kilometer znašal 443,44 takratne [[francoska linija|francoske linije]]).
Problem te definicije je bil, da so za model [[Oblika Zemlje|oblike Zemlje]] vzeli [[geoid]], približek, ki ne upošteva lokalnih značilnosti površja. Kljub pomislekom je bila vrednost sprejeta in ko sta Delambre ter Méchain pregledala svoje izračune, sta prišla do svojega rezultata, po katerem je bil kilometer 0,144 francoske linije krajši, torej 0,03 % razlike.▼
 
▲Problem te definicije je bil, da so za model [[Oblikaoblika Zemlje|oblike Zemlje]] vzeli [[geoid]], približek, ki ne upošteva lokalnihkrajevnih značilnosti površja. Kljub pomislekom je bila vrednost sprejeta in, ko sta Delambre ter Méchain pregledala svoje izračune, sta prišla do svojega rezultata, po katerem je bil kilometer 0,144 francoske linije krajši, torej 0,03 % razlike.
 
=== Prameter ===
 
Medtem je komisija naročila izdelavo serije palic iz platine in ko sta Delambre ter Méchain sporočila svoj rezultat, so vzeli tisto, ki se je po dolžini najbolj ujemala, ter jo 22. junija 1799 shranili v Narodnem arhivu kot trajen zapis.<ref name="Larousse">{{navedi enciklopedijo |editor-last=Larousse |editor-first=Pierre |year=1874 |chapter=Métrique |title=Grand dictionnaire universel du XIXe siècle |volume=11 |location=Pariz |publisher=Pierre Larousse |pages=163–164}}</ref> Ta predmet je dobil ime ''mètre des Archives'' in je obveljal za standard. Francija je uradno sprejela metrični sistem 10. decembra 1799.
 
Vrstica 25 ⟶ 37:
Da bi omilili težave z arhivskim metrom, kot sta obraba in temperaturna nestabilnost, je novoustanovljeni BIPM britanskemu podjetju [[Johnson Matthey]] naročil izdelavo 30 novih palic iz zlitine 90 % platine in 10 % iridija z natančnostjo, kolikor je je omogočala takratna tehnologija. Ta zlitina je bistveno [[trdota|trša]] od čiste platine, palice pa so bile izdelane v profilu, podobnem črki X, kar daje večjo [[strižni modul|stabilnost napram strižnim silam]]. Eno od teh palic, ki je najbolj ustrezala arhivskemu metru, so na [[Generalna konferenca za uteži in mere|Generalni konferenci za uteži in mere]] leta 1889 nato imenovali za ''prameter'', ostale pa so razdelili med države podpisnice metrske konvencije za uporabo kot nacionalne standarde (z ustreznim korekcijskim faktorjem). Takrat sprejeta definicija metra je bila dolžina prametra pri nič [[Celzijeva temperaturna lestvica|stopinjah Celzija]] in [[standardni tlak|standardnem tlaku]], hkrati pa je bil vzpostavljen tudi sistem za redno primerjanje (kalibracijo) nacionalnih standardov z njim.<ref name="Nelson1981">{{navedi revijo | last=Nelson |first=Robert A. |year=1981 |title=Foundations of the international system of units (SI) |url=http://www.physics.umd.edu/deptinfo/facilities/lecdem/services/refs/refsa/Nelson-FoundationsSI.pdf |journal=The Physics Teacher |pages=596–613}}</ref> Prameter je bil shranjen v trezorju Mednarodnega urada za uteži in mere v [[Sèvres]]u.
 
Prvo in edino ponovno primerjanje nacionalnih prototipov s prametrom so izvedli med leti 1921 in 1936 ter ugotovili, da je definicija stabilna z mero negotovosti 0,2 µm.<ref name="Barrell">{{cite journal sktxt| first=H. | last=Barrell | title=The Metre | journal=[[Contemporary Physics]] | year=1962 | volume=3 | issue=6 | pages=415–434 | doi=10.1080/00107516208217499 | bibcode=1962ConPh...3..415B}}.</ref> V tem času je bila definicija izražena natančneje, saj je v izvirni obliki določila le, da bo »prototip, pri temperaturi taljenja ledu, odslej predstavljal metrično enoto dolžine«. 7. Generalna konferenca za uteži in mere leta 1927 je tako določila:<ref>{{navedi dokument |url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf |title=The International System of Units (SI) |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |year=2006 |isbn=92-822-2213-6 |pages=142–143, 148}}</ref>
{{-}}
{{quotation|Enota dolžine je meter, definiran kot razdalja, pri 0°, med osmi dveh centralnih črt, zarisanih na palici iz platine-iridija in shranjene v ''{{lang|fr|Bureau International des Poids et Mesures}}'' in imenovane Prototip metra na 1.&nbsp;''{{lang|fr|Conférence Générale des Poids et Mesures}}'', pri čemer je palica izpostavljena standardnemu atmosferskemu tlaku in položena na dva valja premera vsaj en centimeter, ki sta postavljena simetrično v isti vodoravni ravnini na razdalji 571&nbsp;mm drug od drugega.}}
Vrstica 32 ⟶ 44:
 
=== Sevanje kriptona ===
 
Že konec 19. stoletja je fizik [[Albert Abraham Michelson]] predlagal, da bi lahko meter izrazili z valovnimi dolžinami sevanja, in v laboratorijih BIPM s takratnim direktorjem [[J. René Benoît|J. Renéjem Benoîtom]] izvajal meritve prametra z interferometrom [[Michelsonov interferometer|lastne izdelave]]. Preskusil je več možnosti in kot najustreznejšo izbral [[kadmij]]evo svetilko, hkrati pa je odkril pojava [[fina struktura|fine]] in [[hiperfina struktura|hiperfine strukture]] v spektralnih črtah vzbujenih atomov, ki sta igrala pomembno vlogo pri razvoju [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]] in [[teorija relativnosti|teorije relativnosti]]. Za to delo je leta 1907 prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]]. Kasneje so pri BIPM izboljšali metodo in leta 1927 je 7. Generalna konferenca za uteži in mere sprejela alternativno definicijo metra kot 1.553.164,13 valovne dolžine sevanja kadmija, izmerjenih s [[Fabry-Pérotov interferometer|Fabry-Pérotovim interferometrom]].<ref name="Nelson1981"/>
[[slika:Krypton gas discharge lamp - National Museum of Nature and Science, Tokyo - DSC07785.jpg|thumb|Kriptonova svetilka v Narodnem muzeju narave in znanosti, [[Tokio]]]]
Po [[druga svetovna vojna|drugi2. svetovni vojni]] so z novimi spoznanji močno izboljšali natančnost metode. Z uporabo samo enega [[izotop]]a so zmanjšali število komponent spektralne črte, z merjenjem težkih atomov pri nizkih temperaturah so zmanjšali vpliv gibanja atomov, uporaba izotopa s sodim izotopskim številom pa je izničila učinek fine strukture. Tem kriterijem je zadostila svetilka, napolnjena s [[kripton]]om <sup>86</sup>Kr;<ref name="Nelson1981"/> na 11. Generalni konferenci za uteži in mere leta 1960 je bila torej uradno sprejeta nova definicija metra:<ref name="res11CGPM">{{navedi splet| url=http://www.bipm.org/en/CGPM/db/11/6/ |title=Resolution 6 of the 11th CGPM (1960) |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |accessdate=7.1.2017}}</ref>
{{quotation|Dolžina, enaka 1.650.763,73 valovne dolžine v vakuumu izseva, ki ustreza prehodu med [energijskimi] nivoji 2p<sub>10</sub> in 5p<sub>5</sub> atoma kriptona-kriptonovega izotopa <sup>86</sup>Kr.}}
 
Ta definicija je odpravila odvisnost od fizičnega predmeta in namesto tega meter opredelila na osnovi neuničljivega naravnega standarda. Prameter ima vse odtlej le še arhivski pomen, še vedno ga hrani Mednarodni urad za uteži in mere na svojem posestvu v Sèvresu.<ref name="res11CGPM"/>
 
Definicija na osnovi sevanja kriptona je veljala 23 let, do 1983, ko jo je 11. Generalna konferenca za uteži in mere zamenjala s sedanjo, saj realizacija ni bila dovolj natančnatočna za vsa področja uporabe.<ref name="resCGPM"/> Omejitve so se pokazale predvsem pri določanju razdalj v [[astrofizika|astrofiziki]]. Hkrati je v drugi polovici 20. stoletja močno napredovala tehnika merjenja hitrosti svetlobe in [[laser]]ska tehnologija, ki sta presegli natančnosttočnost določanja kriptonovih spektralnih črt in odprli možnost sedanje definicije.<ref name="Petley1983">{{navedi revijosktxt|author=Petley, B.W. |year=1983 |title=New definition of the metre |journal=[[Nature]] |volume=303 |pages=373–376 |doi=10.1038/303373a0}}.</ref>
 
{| class="wikitable" style="margin:0 auto;"
|+Vse definicije metra od leta 1795<ref>{{navedi knjigosktxt| last=Cardarelli |first=Francois |year=2003 |title=Encydopaedia of scientific units, weights, and measures: their SI equivalences and origins |publisher=Springer-Verlag London Limited |isbn=1-85233-682-X |pagespp=5}}.</ref>
! Osnovaosnova
! Datumdatum
! Absolutnaabsolutna<br />[[merilna negotovost|negotovost]]
! Relativnarelativna<br>[[negotovost]]
|-
| {{sfrac|10 000 000}} del [[krožni lok|kvadranta]] po [[poldnevnik]]u, po meritvi, ki sta jo opravila [[Jean Baptiste Joseph Delambre|Delambre]] in [[Pierre Méchain|Méchain]]
Vrstica 80 ⟶ 93:
 
== Definicija ==
Trenutna definicija je bila sprejeta na 17. Generalni konferenci za uteži in mere leta 1983 in je vezal meter na enoto [[sekunda|sekunde]] ter fizikalno količino [[hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]]. To pomeni, da meter v celoti izražamo s stabilnimi lastnostmi narave, saj je sekunda sama izražena s številom hiperfinih prehodov atoma [[cezij]]. Definicija metra se glasi:▼
 
▲Trenutna definicija je bila sprejeta na 17. Generalni konferenci za uteži in mere leta 1983 in je vezal meter na enoto [[sekunda|sekunde]] ter fizikalno količino [[hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]]. To pomeni, da se meter v celoti izražamoizraža s stabilnimi lastnostmiznačilnostmi narave, saj je sekunda sama izražena s številom hiperfinih prehodov atoma [[cezij]]evega atoma. Definicija metra se glasi:
::Meter je dolžina poti, ki jo prepotuje svetloba v vakuumu v časovnem intervalu {{sfrac|299 792 458}} sekunde.<ref name="resCGPM"/>▼
 
▲:: Meter je dolžina poti, ki jo prepotuje svetloba v vakuumu v časovnem intervalu {{sfrac|299 792 458}} sekunde.<ref name="resCGPM"/>
Hkrati je bilo na konferenci sprejeto, da znaša hitrost svetlobe v vakuumu natanko 299.792.458 [[Meter na sekundo|metrov na sekundo]]. Ta ubeseditev je zaobšla odvisnost od stanja tehnike – definicijo, izraženo z valovno dolžino izseva laserja, bi bilo treba popraviti vsakič, ko bi iznašli boljši laser. Namesto tega se izsev laserja uporablja za ''praktično realizacijo'' metra, za katero BIPM podaja le priporočila. Z določitvijo hitrosti svetlobe je mogoče valovno dolžino izraziti s [[frekvenca|frekvenco]], to pa kalibriramo z uporabo [[cezij]]evih [[atomska ura|atomskih ur]], ki so trenutno nekaj velikostnih razredov natančnejše od najbolj dovršenih laserjev.<ref name="NewScientist">{{navedi revijo |last=Wilkie |first=Tom |title=Time to remeasure the metre |url=https://books.google.com/books?id=pKU5MXqo4UYC&pg=PA258 |journal=[[New Scientist]] |date=27.10.1983 |pages=258–263}}</ref>▼
 
▲Hkrati je bilo na konferenci sprejeto, da znaša hitrost svetlobe v vakuumu natanko 299.792.458 [[Metermeter na sekundo|metrov na sekundo]]. Ta ubeseditev je zaobšla odvisnost od stanja tehnike – definicijo, izraženo z valovno dolžino izseva laserja, bi bilo treba popraviti vsakič, ko bi iznašli boljši laser. Namesto tega se izsev laserja uporablja za ''praktično realizacijo'' metra, za katero BIPM podaja le priporočila. Z določitvijo hitrosti svetlobe je mogoče valovno dolžino izraziti s [[frekvenca|frekvenco]], to pa kalibriramose kalibrira z uporabo [[cezij]]evihcezijevih [[atomska ura|atomskih ur]], ki so trenutno nekaj velikostnih razredov natančnejšetočnejše od najbolj dovršenih laserjev.<ref name="NewScientist">{{navedi revijo sktxt|last=Wilkie |first=Tom |title=Time to remeasure the metre |url=https://books.google.com/books?id=pKU5MXqo4UYC&pg=PA258 |journal=[[New Scientist]] |date=27.10.1983 |pages=258–263}}.</ref>
[[slika:Iodine stabilized helium-neon laster, developed by the National Metrology Institute of Japan - National Museum of Nature and Science, Tokyo - DSC07784.JPG|thumb|Z jodom stabiliziran helij-neonov laser japonske izdelave v Narodnem muzeju narave in znanosti, Tokio]]
 
Za potrebe razmejitve metra priporoča BIPM izsev helij-neonovega laserja z valovno dolžino {{nowrap|λ<small>HeNe</small>}} = 632,99121258 nm, stabiliziranega z jodovo celico, ki ima ocenjeno relativno negotovost {{val|2.1|e=-11}}.<ref name="recommendations-2"/><ref group="Op.">Znanstveniki so v ta namen z uporabo serije [[frekvenčna pomnoževalka|frekvenčnih pomnoževalk]] neposredno izmerili frekvenco helij-neonovega laserja in ene od črt jodovega spektra. Takrat pridobljena vrednost {{nowrap|520.206.808 ± 0,081 MHz}} je bila najvišja frekvenca, kdajkoli izmerjena.</ref> Za lažjo predstavo, ta negotovost ustreza meritvi [[Zemljin polmer|obsega Zemlje]] s točnostjo enega milimetra.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mirs.gov.si/si/novinarsko_sredisce/sistem_merskih_enot/ |title=Sistem merskih enot |publisher=Urad RS za meroslovje |accessdate=10.1.2017}}</ref>
 
Vrstica 92 ⟶ 107:
== Mnogokratniki ==
 
Za mnogokratnike in manjše enote uporabljamose uporablja [[predpone SI]]. Največkrat uporabljamose uporablja:
 
{|class="wikitable" style="text-align:center;"
Vrstica 99 ⟶ 114:
! colspan="3" | deli
| rowspan="12" |
! colspan="3" | večkratnikimnogokratniki
|-style="background:#d4d4d4;"
! vrednost
Vrstica 181 ⟶ 196:
 
=== Posebnosti ===
* V splošni uporabi je tudi beseda »mikron« za mikrometer,<ref group="Op.">''[[Slovar slovenskega knjižnega jezika]]'' denimo navaja, da je mikron merska enota, dolga milijoninko metra, edini pomen besede »mikrometer« pa je [[Mikrometer (merilna priprava)|istoimenska merilna priprava]].</ref><ref>{{navedi splet| url=http://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/3561441/mikron |title=Mikron |work=Fran.si |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]] |accessdate=28.12.2016}}</ref> kar pa po standardu ni zaželeno.<ref>{{navedi splet| url=https://www.nist.gov/pml/nist-guide-si-chapter-5-units-outside-si |title= NIST Guide to the SI, Chapter 5: Units Outside the SI |publisher=National[[Narodni Instituteurad ofza Standardsstandarde and Technologyin tehnologijo|NIST]]|accessdate=31.12.2016}}</ref>
* Mnogokratniki razen kilometra se redko uporabljajo. V vsakdanji uporabi dolžine v rangu 10<sup>1</sup> in 10<sup>2</sup> m izražamo kar z metri namesto z mnogokratniki (na primer 30 m ali 300 m namesto 3 dam ali 3 hm). V [[astronomija|astronomiji]] zelo velike razdalje izražajo z [[astronomska enota|astronomskimi enotami]] (149,6 Gm), [[svetlobno leto|svetlobnimi leti]] (1 Pm) ali [[parsek]]i (31 Pm).
 
Vrstica 200 ⟶ 215:
 
== Opombe ==
 
{{sklici|group=Op.}}
 
== Sklici ==
 
{{sklici|2}}
 
== Viri ==
 
{{refbegin|2}}
* {{citat|last1= Barrell|first1= H.|title= The Metre|journal= [[Contemporary Physics]]|date= 1962|volume= 3|issue= 6|pages= 415–434|doi= 10.1080/00107516208217499|bibcode= 1962ConPh...3..415B|ref= harv}}
* {{citat|last1= Breuer|first1= Hans|title= Atlas klasične in moderne fizike|location= Ljubljana|publisher= DZS|date= 1993|pages= |isbn= 86-341-1105-9|cobiss= 35693056|ref= harv}}
* {{citat|last1= Cardarelli|first1= Francois|date= 2003|title= Encydopaedia of scientific units, weights, and measures: their SI equivalences and origins|publisher= Springer-Verlag London Limited|isbn= 1-85233-682-X |ref= harv}}
* {{citat|last1= Petley|first1= B. W.|date= 1983|title= New definition of the metre|journal= [[Nature]]|volume= 303|pages= 373–376|doi= 10.1038/303373a0|ref= harv}}
* {{citat|last1= Poynting|first1= John Henry|authorlink1= John Henry Poynting|last2= Thomson|first2= Joseph John|authorlink2= Joseph John Thomson|title= A Textbook of Physics: Properties of Matter|edition= 4.|publisher= Charles Griffin|date= 1907|location= London|url= https://books.google.si/books?id=TL4KAAAAIAAJ&pg=PA20|ref= harv}}
* {{citat|last1= Sarton|first1= George|authorlink1= George Sarton|title= The First Explanation of Decimal Fractions and Measures (1585). Together with a History of the Decimal Idea and a Facsimile (No. XVII) of Stevin's Disme|journal= Isis|volume= 23|number= 1|date= 1935|pages= 153–244|jstor= 225223|doi= 10.1086/346940|ref= harv}}
* {{citat|last1= Wilkie|first1= Tom|title= Time to remeasure the metre|url= https://books.google.com/books?id=pKU5MXqo4UYC&pg=PA258|journal= [[New Scientist]]|date= 27.10.1983|pages= 258–263|ref= harv}}
* {{citat|last1= Wilkins|first1= John|authorlink1= John Wilkins|url= http://www.metricationmatters.com/docs/WilkinsTranslationLong.pdf|title= An Essay towards a Real Character and a Philosophical Language (Reproduction)|date= 1668|format= PDF|accessdate= 1.1.2017|ref= harv}}
{{refend}}
 
== Glej tudi ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Meter«