Ribolov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
pravopis |
||
Vrstica 10:
[[Arheologija|Arheološke]] najdbe pričajo, da je ribolov pomemben vir prehrane že od pradavnine. Morje, jezera, večje reke in potoki so prisilili ljudi k lovljenju rib za preživetje.
Prve najdbe ribiških priprav so stare okoli 10.000 let. Tudi ostanki ribjih kosti in stenske slike v [[jama]]h pričajo o tem, kako pomemben vir prehrane so bile ribe v zgodovini.
Na začetku so lovili na zelo preprost način; uporabljali so sulice, lovili so z rokami, gradili so celo preproste ograje ob potokih. S časom so izumili in kasneje tudi izdelovali trnke, vrvice, mreže, itd. Za lovljenje in prevoz
Zaradi pojavljanja odvečnih količin rib in z razvojem vseh pripomočkov ter ladij se pojavi trgovina. Poleg tega se lahko razvije tudi ribja industrija. Gradijo se ribje tovarne.
Vrstica 19:
'''Ribištvo v Sloveniji'''
V zadnjih dveh stoletjih je ribištvo v Sloveniji močno napredovalo. Z vedno večjimi ladjami in boljšo opremo so ulovili več rib. Zaradi tega se v
Prva tovarna
Tovarna za predelavo rib se je imenovala Ampelea (sedanji Delamaris). Zaradi tako velike tovarne, je bila potreba po sveži ribi vedno večja. Zato se je v sredini 20.stol. Izola ponašala z ribiško floto s 27-imi ribiškimi ladjami dolžine dvajset metrov in še enkarat toliko ribiškimi čolni dolžine sedem metrov. V tistem času je lahko ta flota ladij lovila ribe po celem Jadranskem morju. Te ladje so bile opremljene s takratno najsodobnejšo opremo za lovljenje rib; mreže, radarji, sonarji, agregati – za osvetljevanje morja ponoči (svetloba privablja ribe).
Tako kot so bile tovarne za predelavo rib odvisne od vsakodnevnega ulova, tako je bila ribiška flota odvisna od vzdrževanja ladij. Zaradi tega so v Izoli v tistem času ustanovili podjetje Riba (sedež poleg srednje gostinske šole), kjer so bili zaposleni ladijski mizarji, električarji, strojniki – mehaniki in izdelovalci mrež. Samo mizarjev je bilo sedemindvajset, torej za vsako ladjo eden.
Vrstica 38:
*[[Muharjenje]] - Ribolov z umetnimi [[vaba]]mi (umetno [[muha|muho]]), ki velja za najbolj humanega, ker je pri tovrstnem ribolovu najmanjša možnost za poškodbo ujete ribe. Riba namreč vabo zgrabi samo s prednjim delom ust, [[ribič]] pa lahko vabo tudi umakne, če vidi, da bo prijela podmerska riba.
*[[Vijačenje]] - Ribolov z umetno vabo ([[blestivka|blestivko]] ali [[vobler]]jem). Pri tovrstnem ribolovu lovimo [[roparica|roparske]] ribe, ki se prehranjujejo z drugimi vrstami rib. Ribič vrže umetni posnetek ribe in ga vleče proti sebi, roparice pa ga zgrabijo, ker mislijo, da gre za plen.
*[[Beličarjenje]] - Ribolov z najrazličnejšimi naravnimi vabami. Najbolj množična oblika športnega ribolova. Na ta način se lovijo različne vrste [[krapovci|krapovcev]], [[ostriži|ostrižev]] in druge vrste rib. Beličari se lahko s [[plovec|plovcem]] ali brez njega. S plovcem se vaba spusti na določeno globino, brez plovca pa se lovi tam,
*[[Talni ribolov]] - Tudi tovrstni ribolov je ribolov z naravnimi vabami, uporablja pa se za lov tistih ribjih vrst, ki se zadržujejo na [[dno|dnu]] vodnih mas (krapovci, [[som]]i in druge vrste).
*[[Podvodni ribolov]] - Ribolov, pri katerem lovec lovi ribe s [[potapljanje]]m, pri čemer uporablja [[ost]]i ali puško za podvodni ribolov.
|