Gozdarstvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 17:
Z gojenjem se prizadeva ohranjati '''naraven gozd'''. Tak gozd lastniku [[trajnost|trajno]] omogoča najvišji nivo zadovoljevanja materialnih potreb, gozdu pa zanesljiv obstoj in naravno delovanje. Omogoča torej, racionalno pridobivanje [[gozdni proizvod|gozdnih proizvodov]], brez tveganja za gozd.<br />
Izboljšanje in ohranjanje gozda je odvisno od uspešnega funkcioniranja '''naravnih procesov''' v '''interakciji''' [[ekološki dejavnik|okoljskih dejavnikov]]. Naloga gojenja je zagotoviti takšno stanje gozda, da bo njegovo optimalno funkcioniranje možno. Preprečiti, ali vsaj omejiti mora posege, ki tako delovanje ovirajo.<br />
Ključna procesa za naravno funkcioniranje gozda sta [[fotosinteza]] in biosinteza. V obeh gre spajanje organskih snovi v [[biomasa|biomaso]]. Procesa najbolj intenzivno potekata v '''vitalnih osebkih''', ki so ključni za delovanje ekosistema. Vitalni osebki so vitalno ogrodje [[struktura gozda|zgradbe gozda]].<br />
Vrstica 27:
Zaradi visokih ciljev pridobivanja, se skuša produkcijo biomase pospešiti z gojitvenimi posegi. To je sicer teoretično možno, vendar v omejenem obsegu. Določen je s potencialom [[narava|narave]], njenimi omejitvami in zmožnostmi (limiti).<br />
 
Rast je možno pospešiti le z dodajanjem [[ekološki dejavnik|okoljskega dejavnika]], ki je v gozdu najbolj omejen ([[Liebigovo pravilo minimuma]]). Običajno je to [[svetloba]]. Med drevesne '''krošnje''' v sestoju se dovaja s svetlobnim redčenjem. Izbiralno redčenje lahko začasno povzroči t. i. rastni pospešek. Pri tem je treba vedeti, da je gozdno drevje v tisočletni [[naravna selekcija|evoluciji]] uveljavljeno rastje, ki optimalno funkcionira pri minimalnih odmerkih svetlobe. Zato rastni pospešek lahko učinkuje le, če je svetlobe res premalo - toda v krošnjah dreves, na na gozdnih tleh! Poleg tega je rastni pospešek praviloma manjši od prirastka, ki se ga izloča z redčenjem. Zato je nesmiselno s presvetlitvami gozda pretiravati. Nasprotno velja, kadar se v gozdu močneje razraste trava in grmovje, je to zanesljiv znak, da se je s posegi že pretiravalo. V takem primeru je po nepotrebnem zmanjšana tudi produkcija biomase, oziroma lesa.<br />
 
Zavesten premislek o smotrnosti gojitvenih posegov je potreben pri vseh gozdarskih posegih v gozd, tudi pri gojitvenih. Pri '''obnovi''', '''negi''' in '''varstvu''' gozda.<br />