Meter: Razlika med redakcijama

 

Hkrati je bilo na konferenci sprejeto, da znaša hitrost svetlobe v vakuumu natanko 299.792.458 [[Meter na sekundo|metrov na sekundo]]. Ta ubeseditev je zaobšla odvisnost od stanja tehnike – definicijo, izraženo z valovno dolžino izseva laserja, bi bilo treba popraviti vsakič, ko bi iznašli boljši laser. Namesto tega se izsev laserja uporablja za ''praktično izvedbo'' metra, za katero BIPM podaja le priporočila. Z določitvijo hitrosti svetlobe je mogoče valovno dolžino izraziti s [[frekvenca|frekvenco]], to pa kalibriramo z uporabo [[cezij]]evih [[atomska ura|atomskih ur]], ki so trenutno nekaj velikostnih razredov natančnejše od najbolj dovršenih laserjev.<ref name="NewScientist">{{navedi revijo |last=Wilkie |first=Tom |title=Time to remeasure the metre |url=https://books.google.com/books?id=pKU5MXqo4UYC&pg=PA258 |journal=[[New Scientist]] |date=27.10.1983 |pages=258–263}}</ref>

Za potrebe razmejitve metra priporoča BIPM izsev helij-neonovega laserja z valovno dolžino {{nowrap|λ<small>HeNe</small>}} = 632,99121258 nm, stabiliziranega z jodovo celico, ki ima ocenjeno relativno negotovost {{val|2.1|e=-11}}.<ref name="recommendations-2"/><ref group="Op.">Znanstveniki so v ta namen z uporabo serije [[frekvenčna pomnoževalka|frekvenčnih pomnoževalk]] neposredno izmerili frekvenco helij-neonovega laserja in ene od črt jodovega spektra. Takrat pridobljena vrednost {{nowrap|520.206.808 ± 0,081 MHz}} je bila najvišja frekvenca, kdajkoli izmerjena.</ref> Jodova celica – posodica z jodovo paro na poti žarka – deluje kot optični filter, ki absorbira vse dele valovanja razen ozke črte pri ~633 µm, ki odgovarja enemu izmed energetskih prehodov joda, kar predstavlja absolutno umeritev in hkrati zmanjša [[pasovna širina|pasovno širino]] izseva (to povečujejo neželeni pojavi, kot je [[Brownovo gibanje]] molekul vzbujenega plina). Kar najmanjša možna pasovna širina je pomembna, saj razdaljo določamo z [[interferometrija|interferometrijo]] – štetjem interferenčnih prog na detektorju interferometra, katerih število je odvisno od optične poti, za natančno določanje tega števila pa morajo biti čim ostrejše. Ocenjena relativna negotovost trenutno predstavlja glavni omejujoči dejavnik pri razmejevanju metra.<ref name="NewScientist"/> Dodatno k negotovosti prispeva dejstvo, da priporočena praktična izvedba predpostavlja meritev razdalje pri izsevu v zraku, ne v vakuumu. V ta namen uporabljamo korekcijski faktor, ki ustreza [[lomni količnik|lomnemu količniku]] zraka, natančnost določanja tega pa je omejena z natančnostjo meritev [[temperatura|temperature]] in [[tlak]]a.<ref>{{navedi splet| url=http://emtoolbox.nist.gov/Wavelength/Documentation.asp#UncertaintyandRangeofValidity |title=Index Refraction of Air VI. Uncertainty and Range of Validity |last1=Stone |first1=Jack A. |last2=Zimmerman |first2=Jay H. |work=Engineering Metrology Toolbox |date=16.2.2001 |publisher=[[Narodni urad za standarde in tehnologijo]] |accessdate=10.1.2017}}</ref>