Benzen: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp ref
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 157:
Benzen je strupen in povzroča resne okvare zdravja. Manjše količine benzena v zraku nastajajo pri zgorevanju [[tobak]]a in lesa, izparevanju [[bencin]]a na bencinskih črpalkah, v izpušnih plinih motornih vozil in izpustih industrijskih plinov.<ref>[http://www.atsdr.cdc.gov/tfacts3.html#bookmark04 ToxFAQs for Benzene], Agency for Toxic Substances and Disease Registry, Department of Health and Human Services</ref><ref name=cdc>[http://www.bt.cdc.gov/agent/benzene/basics/facts.asp "Facts About Benzene"]. ''CDC''. Pridobljeno 2011-01-04.</ref> Benzen vsebujejo tudi pare lepil, barvnih premazov, voskov za loščenje pohištva in detergenti. Povečane koncentracije benzena so predvsem na bencinskih črpalkah in neurejenih odlagališčih nevarnih odpadkov.<ref>[http://www.osha.gov/pls/oshaweb/owadisp.show_document?p_table=STANDARDS&p_id=10099 OSHA Hazard Communication Standard 1910.1200(d)(5)(ii)], glej točko 1910.1200(d)(4)</ref><ref>[http://www.osha.gov/pls/oshaweb/owadisp.show_document?p_table=INTERPRETATIONS&p_id=24730 10/16/2003 - OSHA-recognized chemicals as carcinogens or potential carcinogens for Hazard Communication purposes]. Osha.gov (2003-10-16). Pridobljeno dne 2010-10-09.</ref>
 
Izpostavljenost benzenu je svetovni zdravstveni problem. Dolgotrajno izpostavljanje benzenu povzroča okvare [[jetra|jeter]], [[ledvica|ledvic]], [[pljuča|pljuč]], [[srce|srca]], [[možgani|možganov]], [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] in [[kromosom]]ov. Prva poročila, da povzroča raka, so iz leta 1920. Kemična industrija je kljub mnogim poročilom v medicinski literaturi šele leta 1979 priznala, da povzroča raka pri človeku. Dotlej je poskušala ovreči vse študije, ki so so opravile na živalih, in trdila, da benzen na človeka nima nobenega vpliva. Raziskave so dokazale, da benzen povzroča raka pri različnih vrstah preskusnih živali, ne glede na to, kako so mu bile izpostavljene.<ref>{{cite journal| journal =Int. J. Occup. Environ. Health.| year =2007| volume =13| issue =2| pages =213–21| title =Benzene-induced cancers: abridged history and occupational health impact| author =Huff, J.| pmid=17718179}}</ref><ref>{{cite journal| journal =J. Environ. Biol. | year =2005 | volume =26 | issue =2 | pages =157–168 | title =Biochemical toxicity of benzene | author =Rana, S.V. | author2= Verma, Y. | pmid =16161967}}</ref>
 
V ZDA je ''Agencija za zaščito okolja'' (EPA) predpisala maksimalno dopustno koncentracijo benzena v vodi 0,005 mg/L. Pristojnim oblastem se mora prijaviti vsak naključni izpust v okolje, ki presega 4,5 kg.<ref>[http://water.epa.gov/drink/contaminants/index.cfm#Organic Drinking Water Contaminants | Drinking Water Contaminants | US EPA]. Water.epa.gov. Pridobljeno dne 2010-10-09.</ref> ''Ameriška agencija za zdravje in varnost pri delu'' (OSHA) je omejila maksimalno dopustno osemurno koncentracijo benzena v zraku za 40-urni tedenski delavnik na 1,0 ppm. Kratkotrajne obremenitve ne smejo presegati 5 ppm ter lahko trajajo največ 15 minut.<ref>[http://www.osha.gov/dts/chemicalsampling/data/CH_220100.html Chemical Sampling Information Benzene]</ref>