Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov: Razlika med redakcijama

Oblast je po smrti svojega očeta [[knez Borut|kneza Boruta]] prevzel prvi krščanski [[karantanski knez]]<ref>Otto Kronsteiner: Duces Carantanorum. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 1. zv.</ref> [[knez Gorazd|Gorazd]], ki so ga na Bavarskem dvoru, kot talca vzgojili v kristjana. Po treh letih vladanja, je Gorazd umrl. Nasledil ga je njegov bratranec [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimir]] (vladanje 752-769). Skupaj s Hotimirjem je v [[Karantanija|Karantanijo]] prišel tudi prvi [[duhovnik]], ki je začel oznanjati krščansko vero. Večina duhovnikov je prihajala iz [[Salzburg]]a, od tam pa jih je pošiljal škof [[Virgil]]<ref>Otto Kronsteiner: Virgil. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 3. zv.</ref>. Karantanski [[pokrajinski škof]] je bil [[Modest]]]]<ref>Otto Kronsteiner: Modestus. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 2. zv.</ref>. V njegovi pristojnosti je bilo nadziranje širjenja vere, blagoslavljanje novih cerkva in posvečevanje duhovnikov po [[kanon|kanonskih določilih]]. V namen širjenja vere so začeli zidati prve [[samostan]]e in in [[cerkev (zgradba)|cerkve]]. Cerkve so pogosto zidali na mestu staroverskih svetih mest in si jih s tem prisvojili, častilcem prejšnje vere pa prepovedali njihovo bogoslužje. Zato se na nekatere cerkve navezuje ljudsko izročilo, da je bilo "tam prej svetišče druge vere".<ref>Pleterski, A.: Poliški tročan. Pleterski A.: Studia Mythologica Slavica 9, 2006.</ref>