Sulavezi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
škrbina
 
m dp
Vrstica 35:
Obala je izrazito razčlenjena, s štirmi glavnimi [[polotok]]i (Minahasa, Vzhodni, Južni in Jugovzhodni polotok), ki razmejujejo tri velike zalive na vzhodu in jugu, na zahodu pa [[Makasarski preliv]] otok ločuje od Bornea. Sestava je posledica burne tektonske aktivnosti v geološki zgodovini: leži namreč na kraju, kjer konvergirajo Avstralska, Pacifiška in Evrazijska plošča, ki so premaknile skupaj pet nekoč ločenih praotokov. Površje je še zdaj razbrazdano s številnimi [[Prelom (geologija)|prelomi]], gorato in tektonsko aktivno. Najvišji vrh je gora [[Rantemario]] pri 3478 m n.v. Le južni polotok in jug osrednjega dela Sulavezija sta ravninska.
 
Sulavezi je tretji najbolj naseljen indonezijski otok (za [[Sumatra|Sumatro]] in [[Bali]]jem), kjer po oceni živi skoraj 19 milijonov ljudi, predvsem na njegovem južnem delu, ki je bolj položen in vlažnejši. Tam se razprostirajo obsežna [[riž]]eva polja in tudi sicer je ta del bolj razvit od severa. Prebivalci pripadajo množici različnih etničnih skupin in so pretežno [[krščanstvo|kristjani]], čeprav so ohranjena tudi tradicionalna avtohtona verstva. Največje mesto je [[Makasar]] na jugozahodu, ki so ga ustanovili [[Nizozemci]] leta 1607 kot trgovsko postojanko v prizadevanju za nadzor nad trgovino z [[začimba]]mi.
 
[[Živali|Živalstvo]] otoka je zanimivo zaradi dejstva, da v bližnji geološki preteklosti ni bilo dobrih priložnosti za kolonizacijo iz drugih delov otočja, zato ga zaznamujeta visok delež [[endemit|endemizma]] in neuravnotežena sestava. Kar 62 % vrst [[sesalci|sesalcev]] je endemnih, pri tem pa na otoku živi le ena vrsta velikih [[plenilec|plenilcev]] – [[celebeška palmova cibetovka]] – in tri vrste velikih [[rastlinojedec|rastlinojedov]], ki imajo slabšo sposobnost razširjanja. V splošnem je favna bolj sorodna azijski kot avstralski.