Donava: razlika med redakcijama

dodanih 4.614 zlogov ,  pred 4 leti
širitev gesla, slike
(širitev gesla, slike)
| city15 = [[Vidin]]
| city16 = [[Ruse, Bolgarija|Ruse]]
| city17 = [[CălărașiCălăra?i]]
| city18 = Brăila
| city19 = GalațiGala?i
| city20 = Tulcea
| city21 = Izmail
| footnotes =
}}
'''Donava''' je druga najdaljša [[Evropa|evropska]] [[reka]] (za [[Volga|Volgo]]), ki izvira v [[Schwarzwald]]u na jugozahodu [[Nemčija|Nemčije]] (v [[Nemška zvezna dežela|zvezni deželi]][[Baden-Württemberg]]), nakar teče 28502860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del [[Črno morje|Črnega morja]] na meji med [[Romunija|Romunijo]] in [[Ukrajina|Ukrajino]]. [[Delta Donave]] je na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].
 
S svojim tokom skozi osrčje Evrope ima osrednji zgodovinski, gospodarski in kulturni pomen za [[Srednja Evropa|srednje-]] in [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropske]] narode. V njenem porečju živi okrog 81 milijonov ljudi, ki njene vode izkoriščajo za [[kmetijstvo]] in [[industrija|industrijo]], v preteklih tisočletjih pa je bila pomembna predvsem kot koridor za [[migracija|migracije]] in naravna meja.<ref name="UNECE">{{navedi knjigo |chapter=Drainage basin of the Black Sea |chapterurl=http://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/water/blanks/assessment/black.pdf |author=Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo |year=2007 |publisher=United Nations Publications |title=Our Waters: Joining Hands Across Borders |isbn=9789211169720 |pages=116–151}}</ref><ref name="Sommerwerk2009">{{navedi knjigo |author=Sommerwerk, Nike s sod. |year=2009 |chapter=The Danube river basin |title=Rivers of Europe |editor-last1=Tockner |editor-first1=Klement |editor-last2=Uehlinger |editor-first2=Urs |editor-last3=Robinson |editor-first3=Christopher T. |publisher=Academic Press |isbn=9780080919089 |pages=75–129}}</ref> Teče skozi glavna mesta štirih držav, [[Dunaj]] ([[Avstrija]]), [[Bratislava|Bratislavo]] ([[Slovaška]]), [[Budimpešta|Budimpešto]] ([[Madžarska]]) in [[Beograd]] ([[Srbija]]).
 
== Etimologija ==
Ime Donava, katerega različice uporabljajo tudi v drugih jezikih ({{jezik-de|Donau}} (v starejših zapisih tudi Donaw in Tonach), {{jezik-hu|Duna}}, {{jezik-ro|Dunărea}}, {{jezik-sk|Dunaj}} itd.) verjetno izvira od [[Kelti|Keltov]], ki so v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. št. zasedli ozemlje v zgornjem toku. Reko so častili kot prinašalko življenja in smrti ter vez z onstranstvom. V njihovem jeziku je beseda »danu« pomenila »tok« - iz istega korena izhajajo tudi imena nekaterih drugih evropskih rek, kot so [[Don (reka)|Don]], [[Dnjeper]] in [[Dnjester]].<ref name="Sommerwerk2009"/>
 
V [[Heziod]]ovih in [[Herodot]]ovih izapisih se pojavlja tudi pod imenom (H)Istrion, vendar je prišlo v splošno rabo keltsko ime, ki so ga prevzeli [[Rimljani]].<ref name="Sommerwerk2009"/>
 
== Hidrografija ==
[[Slika:Lignedepartagedeseaux.png|thumb|left|300px|Porečje Donave je eno od večjih v Evropi.]]
Dunava je edina velika evropska reka ki teče od zahoda proti vzhodu. Po 2857 km<ref name="HE">[http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=16593 Dunav] Hrvatska enciklopedija (pridobljeno 7.1.2017)</ref> se izliva v Črno morje, vstopna točka v rečno delto je pri svetilniku v [[Sulina|Sulini]]. Porečje pokriva 801.463 km², povprečen pretok je 6857 m³/s ali 216,34 km³/leto.<ref name="UNECE"/>
 
Večina pritokov izvira v [[Alpe|Alpah]] iz se izlivajo v Donavo z desne strani. Najpomembnejši pritoki, z dopisanim pretokom, so:
 
* [[Iller]] s 70 m³/s
* [[Lech]] s 200 m³/s
* [[Naab]] s 49 m³/s
* [[Altmühl]] s m³/s
* [[Isar]] s 174 m³/s
* [[Inn]] s 730 m³/s
* [[Traun]] s 150 m³/s
* [[Enns]] s 195 m³/s
* [[Morava (Češka)]] s 118,7 m³/s
* [[Raba]] s 63 m³/s
* [[Váh]] s 195,8 m³/s
* [[Hron]] s m³/s
* [[Ipel]] s 22 m³/s
* [[Drava]] s 577 m³/s
* [[Tisa]] s 794 m³/s
* [[Sava]] s 1.722 m³/s
* [[Tamiš]] s 47 m³/s
* [[Morava (Srbija)]] s 232 m³/s
* [[Timok]] s 31 m³/s
* [[Jiu]] s 86 m³/s
* [[Iskar]] s 54 m³/s
* [[Olt]] s 174 m³/s
* [[Jantra]] s 47 m³/s
* [[Argeş]] s 71 m³/s
* [[Ialomiţa]] s 45 m³/s
* [[Siret]] s 240 m³/s
* [[Prut]] s 110 m³/s
 
== Geologija ==
[[Slika:Donauversinkung-Schema.png|right|thumb|300px|Ponikanje Donave (''Donauversickerung''), shema.]]
[[Slika:Immendingen Donauversickerung 20080714 1.jpg|right|thumb|300px|Ponikanje Donave pri kraju Immendingen]]
Donava je geološko gledano precej starejša od [[Ren]],a katerega porečje je po pomembnosti primerljivo z donavskim. Danes je Ren edina alpska reka, ki teče proti severu v [[Severno morje]], med zadnjo poledenitvijo v [[pleistocen|u]] je voda izvirnega dela Rena lahko tekla le v Donavo. Deli te mnogo bolj vodnate Donave so vidni še danes kot kanjoni v Švabski [[Jursko pogorje|Juri]]. Po konce zadnje [[ledena doba|ledene dobe]] je prišlo do močne erozije zgornje renske doline, zaradi česa danes dobršen del alpskih voda odteka po Renu in manj po Donavi. Švabska Jura je zgrajena iz poroznega apnenca, dolina Rena pa je nižja od Donave, zato del vode iz struge Donave pod zemljo odteka v 12 km oddaljen Aach, del porečja Rena. Zaradi raztapljanja apnenca se predvideva, da bo nekoč celoten zgornji del Donave tekel v Ren.
 
== Geografija ==
[[Slika:Donaueschingen Donauzusammenfluss 20080714.jpg|right|thumb|300px|''Donauzusammenfluss'', kjer se potoka Breg in Bregach zlijeta in tvorita Donavo.]]
V svojem toku reka prečka ozemlje desetih držav: [[Nemčija]], [[Avstrija]], [[Slovaška]], [[Madžarska]], [[Hrvaška]], [[Srbija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Moldavija]] in [[Ukrajina]]. Njeno [[porečje]] v skupni velikosti okrog 800.000 km² je na ozemlju teh in dodatnih devetih držav, to so [[Bosna in Hercegovina]] (4,8 %), [[Hrvaška]] (4,5 %), [[Češka]] (2,6 %), [[Slovenija]] (2,2 %), [[Švica]] (0,32 %), [[Italija]] (0,15 %), [[Poljska]] (0,09 %) in [[Albanija]] (0,03 %).<ref name="UNECE"/>
Izvirni del Donave tvorita dva potoka v Schwarzwaldu, Breg in Brigach. Breg izvira blizu kraja Furtwangen na nadmorski višini 1078 metrov. Ker je ta potok daljši od Brigacha, se ga običajno navaja kot izvir Donave.<ref name="britannica1">[http://www.britannica.com/eb/article-9106065/Danube-River Danube]</ref>. Potoka se zlijeta pri kraju Donaueschingen, kjer v parku postavljen vodnjak iz 19. stoletja „Donauquelle” simbolizira tradicionalni izvir Donave<ref>Paul Morand, ''Au fil des fleuves'', Reader's Digest, 1972., str. 47.</ref>.
 
Donava teče po Nemčiji v Baden-Württembergu skozi [[Sigmaringen]] in [[Ulm]], prečka [[Bavarska|Bavarsko]] ([[Regensburg]] in [[Passau]]), severno [[Avstrija|Avstrijo]] ([[Linz]] in [[Dunaj]]), skozi [[Slovaška|Slovaško]] ([[Bratislava]]), na [[Madžarska|Madžarskem]] v [[Budimpešta|Budimpešti]] zavije proti jugu, definira [[Hrvaška|hrvaško]]-[[Srbija|srbsko]] mejo, se pri [[Vukovar]]ju in [[Ilok]]u obrne na vzhod v Srbijo, teče skozi [[Beograd]], nato po srbsko-[[Romunija|romunski]] meji skozi sotesko [[Džerdap]], po romunsko-[[Bolgarija|bolgarski]] meji do delte, ki meji na Romunijo, [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Moldavija|Moldavijo]] (300 metrov levega brega pri kraju Giurgiuleşti).
 
Umetni kanal Cernavodă (Donava-[[Črno morje]]), zgrajen na ozemlju Romunije v dolžini 64 km, skrajša plovbo po Donavi za 400 km. Odprt je bil leta 1984.<ref name="britannica3">[http://www.britannica.com/eb/article-34470/Danube-River Danube], str.3</ref>
 
V svojem toku reka prečka ozemlje desetih držav: (z deleži celotnega porečja [[Nemčija]] (7,0 %), [[Avstrija]] (10,0 %), [[Slovaška]] (5,9 %), [[Madžarska]] (11,6 %), [[Hrvaška]] (4,4 %), [[Srbija]] (10,2 %), [[Bolgarija]] (5,9 %), [[Romunija]] (29,0 %), [[Moldavija]] (1,6 %) in [[Ukrajina]]. Njeno(3,8 %)), njeno [[porečje]] v skupni velikosti okrog 800.000 km²km2 je na ozemlju teh in dodatnih devetih držav, to so [[Bosna in Hercegovina]] (4,86 %), [[Hrvaška]] (4,5 %), [[Češka]] (2,69 %), [[Slovenija]] (2,20 %), [[Črna gora]] (0,9 %),[[Švica]] (0,322 %), [[Italija]] (<0,151 %), [[Poljska]] (<0,1 %), [[Makedonija]] (<0,091 %) in [[Albanija]] (<0,031 %).<ref name="UNECE"/>
Večji [[pritok]]i so: [[Iller]] - [[Lech (reka)|Lech]] - [[Regen (reka)|Regen]] - [[Isar]] - [[Inn (reka)|Inn]] - [[Aniža]] - [[Morava (reka v Srednji Evropi)|Morava]] - [[Leitha]] - [[Váh]] - [[Hron]] - [[Ipel]] - [[Sió]] - [[Drava]] - [[Vuka]] - [[Tisza]] - [[Sava]] - [[Tamiš]] - [[Velika Morava]] - [[Caraş (reka)|Caraş]] - [[Jiu (reka)|Jiu]] - [[Iskar]] - [[Olt (reka)|Olt]] - [[Vedea (reka)|Vedea]] - [[Argeş (reka)|Argeş]] - [[Ialomiţa (reka)|Ialomiţa]] - [[Siret (reka)|Siret]] - [[Prut (reka)|Prut]].
 
=== Mesta ob reki ===
*{{zastava|Ukrajina}}: [[Reni, Ukrajina|Reni]] - [[Izmail]] - [[Kilija]] - [[Vilkovo]]
*{{zastava|Romunija}}: [[Moldova Nouă]] - [[Orşova]] - [[Drobeta-Turnu Severin]] - [[Calafat]] - [[Bechet]] - [[Dăbuleni]] - [[Corabia]] - [[Turnu Măgurele]] - [[Zimnicea]] - [[Giurgiu]] - [[Oltenița]] - [[Călăraşi]] - [[Feteşti]] - [[Cernavodă]] - [[Hârşova]] - [[Brăila]] - [[Galați]] - [[Isaccea]] - [[Tulcea]] - [[Sulina]]
 
Večina Donave je plovne, zato so skoraj vsa mesta ob njej tudi pristanišča.
 
 
 
[[Slika:Panorama of Danube in Vienna.jpg|center|thumb|1000px|Panorama Donave, Dunaj.]]
[[Slika:DonauknieVisegrad_2.jpg|center|thumb|1000px|Zavoj Donave blizu mesta [[Višegrad, Madžarska]].]]
[[Slika:Budapest view with Parliament.jpg|center|thumb|1000px|Panorama Donave, Budimpešta.]]
[[Slika:Budapest from Gellert Hill MC.jpg|center|thumb|1000px|Budimpešta ponoči.]]
[[Slika:Belgrade Panorama.jpg|center|thumb|1000px|Panorama Donave in Save s Kalemegdana, Beograd.]]
 
== Sklici in opombe ==
* [http://www.iad.gs/ Mednarodna zveza za raziskave Donave]
* [http://www.icpdr.org/main/ Mednarodna komisija za zaščito Donave]
 
{{reka-stub}}
 
[[Kategorija:Reke v Nemčiji]]
432

urejanj