Astronomski observatorij Beograd: Razlika med redakcijama

[[slika:Pavilion of Large Refractor.JPG|thumb|right|250px|Pavilijon velikega [[refraktor]]ja z gibljivo streho z aparatom za opazovanje zvezd Zeiss 650/10550 mm, zgrajen leta 1932, ki je bil v tem času [[seznam največjih refraktorjev|četrti po velikosti]] v Evropi.]]

 

Kompleks observatorija v Beogradu je od leta 2001 po odločbi Vlade Srbije proglašen za kulturni spomenik. Nahaja se v ulici Volgina 2 v Beogradu, na [[Zvezdara, Beograd|Zvezdari]]. Leta 1891 je bila zgrajena namenska zgradba na Malom Vračaru za Astronomski in meteorološki observatorij pri [[Univerza v Beogradu|Veliki šoli]], v kateri so se nahajali prostori za delo in inštrumenti. Observatorij je hitro postal Glavna meteorološka postaja od koder so vodili meteorološko mrežo na prostoru Srbije. Astronomsko dejavnost je sestavljalo poučevalsko delo med katerim so opravljali osnovna opazovanja kot tudi del prikaznih in praktičnih vaj za visokošolce. Pod Nedeljkovićevim predstojništvom so za Observatorij pridobuili prve seizmološke in geomagnetne inštrumente, s čimer je ta ustanova razširila svojo dejavnost. Astronomski in meteorološki observatorij sta se ločila v dve zasebni ustanovi pri Univerzi v Beogradu leta 1924. Pod predstojništvom novega predstojnika [[Vojislav Mišković|Vojislava V. Miškovića]] so na Velikom Vračaru začeli z izgradnjo novega sodobnega observatorija po projektu češkega arhitekta Jana Dubovija v modernističnem slogu. Gradbena dela so zaključili leta 1932. Hrib Veliki Vračar so po tem zaradi Observatorija ljudje poimenovali Zvezdarnico, po kateri sta novo mestno naselje in občina dobili ime Zvezdara. To je hkrati predstavljalo tudi največje vlaganje v znanost v prvi polovici 20. stoletja na tem prostoru. V tem času je bil sodelavec in kasneje tudi njegov predstojnik eden največjih znanstvenikov v 20. stoletju, profesor in akademik [[Milutin Milanković]]. Sodelavci Observatorija so odkrili 42 [[asteroid]]ov, od katerih so jih 12 poimenovali. Služba v okviru [[dvojna zvezda|dvojnih zvezd]] je v okviru AOB od leta 1951 do danes odkrila več kot dvesto novih dvojnih in večkratnihzvezdnih sistemov. V začetku 1960-ih so odprli pavilijone z osnovnimi [[astronomski inštrument|astronomskimi inštrumenti]] po katerih je bil observatorij v drugi polovici 20. stoletja znan svetovni strokovni javnosti. Proti koncu 20. stoletja so znanstvena opazovanja oteževali svetlobna onesnaženja kot posledica širjenja mestnih naselij. V začetku 21. stoletja so začeli z izgradnjo nove Astronomske postaje na planini [[Vidojevica]]. V istem času so kompleks observatorija korakoma začeli pretvarjati v muzej. AOB tesno sodeljuje s številnimi tujimi observatoriji kot tudi z vodilnimi znanstvenimi in visokošolskimi ustanovami v Srbiji.