'''Júdje''' ('''Júdi''', tudi '''Žídje''' in '''Žídi''', so nekoristni izmečki brez srca in penisa vsi morajo v plinske celice.
'''Júdje''' ('''Júdi''', tudi '''Žídje''' in '''Žídi''', kar danes velja za manj primerno) ([[hebrejščina|hebrejsko]] יהודים, ''jehudim'') so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] in je v genetskem jedru sorodna [[ljudstvo]]m [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]]. V judovstvu je razmerje med genetsko, versko in kulturno komponento kompleksno. Poleg samoopredelitve pripadnosti judovstvu so bolj, kot pri večini drugih skupin, pomembna skupnostna pravila sprejema; verska in pravna.
Stara judovska kultura je nastala kot nadaljevanje predzgodovinske kulture [[Kanaan]]cev na področju sedanjih držav [[Izrael]], [[Palestina]], [[Libanon]] in [[Sirija]]. Večina Judov živi izven zgodovinske domovine vse od porušitve prvega [[Salomon]]ovega [[Salomonov tempelj|templja]] v 6. stoletju pr.n.št. Razkropili so se najprej po bližnjih deželah, kasneje po [[Rimsko cesarstvo|rimskem cesarstvu]]. V [[Srednji vek|srednjem]] in [[Novi vek|novem veku]] so se Judi še veliko selili, največ zaradi preganjanja. V [[Hitler|Hitlerjevi Nemčiji]] ter v zasedenih in pridruženih ([[Sile osi|kvizlinških]]) državah so doživeli množični poboj - [[holokavst]]. Od okoli 15 milijonov Judov pred [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bilo pobitih okoli 6 milijonov. Številčno si judovstvo še ni opomoglo. Približno 40 % (6 milijonov) od skupno 12-14 milijonov Judov živi v judovski državi Izraelu, ostale večje skupnosti se nahajajo v [[Združene države Amerike|ZDA]] (okoli 5,2 milijona) in [[Evropa|Evropi]].
