Budim: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
demografija |
||
Vrstica 31:
}}
[[Slika:Buda Schedel.jpg|thumb|350px|Budim na upodobitvi v srednjeveški [[Hartmann Schedel|Schedlovi]] ''[[Nürnberška kronika|Nürnberški kroniki]]'' (''Liber Chronicarum'') iz leta [[1493]]]]▼
'''Budim''' ([[Madžarščina|madžarsko]] Buda, [[Nemščina|nemško]] Ofen, [[Prekmurščina|prekmursko]] Büdin, [[Turščina|turško]] Budin) je zahodni del [[Budimpešta|Budimpešte]] na desni obali [[Donava|Donave]]. Obsega približno tretjino površine Budimpešte. Je gričevnat in dokaj gozdnat.
Vrstica 46 ⟶ 45:
Budim je bil konec leta 1703 razglašen za svobodno kraljevo mesto in leta 1784 ponovno postal madžarska prestolnica. Leta 1873 se je s [[Pešta|Pešto]] in [[Óbuda|Óbudo]] združil v današnjo Budimpešto.
▲[[Slika:Buda Schedel.jpg|thumb|350px|levo|Budim na upodobitvi v srednjeveški [[Hartmann Schedel|Schedlovi]] ''[[Nürnberška kronika|Nürnberški kroniki]]'' (''Liber Chronicarum'') iz leta [[1493]]]]
Budimsko trdnjavo in palačo je zgradil kralj [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]] leta 1247. Postali sta jedro, okrog katerega se je začelo graditi mesto Budim. Njegov pomen je hitro rasel in leta 1361 je postal prestolnica Ogrskega kraljestva.<ref>''Budapest''. Encyclopædia Britannica, 1911.</ref>
V 15. stoletju so v Pešti prebivali večinoma Madžari, v Budimu pa večinoma Nemci.<ref name=ref3>''Budapest''. A Pallas Nagy Lexikona. Pridobljeno 3. novembra 2009.</ref> Po podatkih ogrske kraljeve zakladnice je imel Budim leta 1495 večinoma madžarsko prebivalstvo z znatno nemško manjšino.<ref>Károly Kocsis, Zsolt Bottlik, Patrik Tátrai. ''Etnikai térfolyamatok a Kárpát-medence határon túli régióiban''. Magyar Tudományos Akadémia (Madžarska akademija znanosti), Földrajtudományi Kutatóintézet (Akademija za geografske študije), Budimpešta, 2006. ISBN 963-9545-10-4. </ref>
Med osmansko okupacijo Ogrske od leta 1541 do 1686 je bil Budim upravno središče province Budim. Sredi 17. stoletja je bila večina prebivalstva [[Islam|muslimanska]], večinoma zaradi priseljevanja muslimanov z [[Balkan]]a.<ref>Faroqhi, Suraiya (1994). ''Crisis and Change, 1590-1699''. V: İnalcık Halil, Donald Quataert. ''An Economic and Social History of the Ottoman Empire, 1300-1914''. 2. Cambridge University Press. str4. 440. ISBN 0-521-57456-0.</ref>
Leta 1686 se je dve leti po neuspešnem obleganju Budima začela nova kampanja za osvoboditev mesta. Vojska [[Sveta liga|Svete lige]] je bila tokrat dvakrat večja. Štela je več kot 74.000 mož, med katerimi so bili nemški, nizozemski, angleški, španski, češki, francoski, hrvaški, burgundski, danski in švedski vojaki ter drugi evropski prostovoljci, topničarji in častniki. Osmanska garnizija je štela samo 7.000 mož. Krščanska vojska je po 78 dneh obleganja z ogromnimi izgubami mesto osvojila. Po osvojitvi mesta se je vanj začelo priseljevati meščanstvo iz različnih pokrajin južne Nemčije, ki je delno izrinilo in delno asimiliralo tamkajšne Madžare in Srbe.<ref name=ref3/>
Po podatkih iz leta 1715 je bilo v Budimu 1538 hiš, od katerih je bilo 796 hiš v lasti [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]], večinoma Srbov, 701 hiša v lasti Nemcev in 68 v lasti Madžarov.<ref name=ref1>Dušan J. Popović. Srbi u Vojvodini. 2. knjiga, Novi Sad, 1990.</ref> Po podatkih iz leta 1720 se je število prebivalcev manjšalo na 30.000. Naseljenih je bilo 1483 hiš, od katerih je bilo 851 nemških, 559 južnoslovanskih, večinoma srbskih, 68 madžarskih in 5 slovaških.<ref name=ref1/>
V 19. stoletju se je v mesto začelo priseljevati podeželsko prebivalstvo in Budim je spet postal mesto z madžarsko večino.
==Sklici==
{{sklici|2}}
== Glej tudi ==
Vrstica 58 ⟶ 70:
{{wikivoyage|Budapest}}
* http://www.burger.si/Hungary/Budimpesta/dan/BP_02.html
[[Kategorija:Budimpešta]]
| |||