1. tankovska divizija (Wehrmacht): Razlika med redakcijama

SodelovalaSeptembra 1939 je sodelovala v [[poljska kampanja (1939)|poljski kampanji]], nakarpo njenem uspešnem zaključku je bila premeščena na [[zahod]], kjer je bila nameščena nav rezervi za [[Siegfriedova linija|zahodnemzahodnim ziduzidom]].

Maja 1940 je bila udeležena v napadu na Francijo preko Belgije. V sestavi [[Tankovska skupina Kleist|Tankovske skupine Kleist]]<!--Panzergruppe Kleist--> je prodrla skozi [[Luksemburg]] in belgijske [[Ardeni|Ardene]], nakar je prebila [[Maginotova linija|Maginotovo linijo]] v bližini [[Sedan]]a in vstopila v [[Francija|Francijo]]; prodrla je vse do morja južno od [[Dunkerque]]a, kjer se je borila proti umikajočim [[Zavezniki (druga svetovna vojna)|zaveznikom]], ki so se znašli obkoljeni in z morjem za svojim hrbtom. Tako kot še nekatere druge enote, so jo tik pred zmagoslavjem ustavili z ukazom z vrha in posledično so se že izgubljene zavezniške enote uspele rešiti skozi pristanišča in nadaljevati vojno proti Nemčiji.

PotemOktobra 1940 so v reorganizaciji vseh nemških motoriziranih enot iz njene sestave izvzeli njen [[2. tankovski polk (Wehrmacht)|2. tankovski polk]]<!--Panzer-Regiment 2-->, ki so ga vključili v sestavo novoustanovljene [[16. tankovska divizija (Wehrmacht)|16. tankovske divizije]]<!--16. Panzer-Division-->; divizija je v zameno prejela [[strelske enote|strelski]] [[polk]]<!--Schützen Regiment-->. Tako je po novem imela več pehote in manj tankov, od prejšnjih dveh tankovskih polkov je sedaj imela samo še enega.

Zaradi velikih izgub v slednji [[bitka|bitki]], so divizijo januarja 1943 poslali v Francijo na popolnitev in modernizacijo [[vojaška oprema|opreme]] ter [[orožje|oborožitve]]. Junija istega leta je bila premeščena v bivšo [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer je sodelovala v [[protipartizansko bojevanje|protipartizanskem bojevanju]] proti silam [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]]. Naslednji mesec je bila poslana v [[Grčija|Grčijo]], kjer je opravljala naloge varovanja [[obala|obalnega]] pasu; tu je ostala do novembra, ko je bila premeščena ponovno na vzhodno fronto, tokrat v [[Ukrajina|Ukrajino]]. Tam je sodelovala v [[protiofenziva|protiofenzivi]] na [[Kijev]] kot del [[4. tankovska armada (Wehrmacht)|4. tankovske armade]]<!--4. Panzer-Armee--> in v [[defenziva|defenzivnih]] akcijah okoli [[Berdičev]]ega<!--Berdichev-->. 22. junija 1944 je [[Rdeča armada]] sprožila obsežno [[ofenziva|ofenzivo]], v kateri je v slabih 3 tednih uničila [[armadna skupina Sredina|armadno skupino Sredina]]. Divizija je nato sodelovala v nemški protiofenzivi v sestavi [[XLVIII. tankovski korpus (Wehrmacht)|XLVIII. tankovskega korpusa]]<!--XLVIII Panzerkorps-->. V [[bitka za Olejor|bitki za Olejor]]<!--Oleyyor--> je kljub velikim lastnim izgubam zaustavila napredujoče [[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[oborožene sile|sile]]. Ker je bila divizija nezmožna braniti južni bok, se je morala umakniti proti [[reka|reki]] [[Visla|Visli]].

Tu je ostala do oktobra, ko je bila premeščena na [[Madžarska|Madžarsko]], kjer je na začetku leta 1945 sodelovala v zadnji nemški ofenzivi vojne, poizkusu ruskim silam odvzeti Budimpešto, ki pa je bila neuspešna; divizija je zatem sodelovala v akcijah okoli [[Debrecen|Debrecna]], kjer se je večkrat odlikovala v bojih. Z ostalimi [[Tretji rajh|nemškimi]] enotami je sodelovala pri umikanju in defenzivnih [[vojaška operacija|operacijah]] proti Sovjetom, ki pa so bile neučinkovite. [[Vojna|Vojno]] je končala v vzhodni [[Avstrija|Avstriji]], kjer se je predala enotam [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenske vojske ZDA]].