Budim: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dopolnjen uvod |
Ime, zgodovina |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Buda Schedel.jpg|thumb|350px|Budim na upodobitvi v srednjeveški [[Hartmann Schedel|Schedlovi]] ''[[Nürnberška kronika|Nürnberški kroniki]]'' (''Liber Chronicarum'') iz leta [[1493]]]]
'''Budim''' ([[Madžarščina|madžarsko]] Buda, [[Nemščina|nemško]] Ofen, [[Prekmurščina|prekmursko]] Büdin, [[Turščina|turško]] Budin) je zahodni del [[Budimpešta|Budimpešte]] na desni obali [[Donava|Donave]]. Obsega približno tretjino površine Budimpešte. Je gričevnat in dokaj gozdnat.
Najbolj znana spomenika v Budimu sta Budimski grad in citadela, ki sta del [[Svetovna dediščina|svetovne kulturne dediščine]].
==Ime==
O poreklu imena Budim obstaja več hipotez. Ena od njih trdi, da ima isti izvor kot slovansko ime Budimir. Druga pravi, da je ime izpeljano iz besede, ki jo je lokalno prebivalstvo uporabljalo za vodo in je nekako povezano na bližnjo Donavo, tretja pa, da se imenuje po svojem ustanovitelju Bledi, bratu [[Huni|hunskega]] poglavarja [[Atila|Atile]].
==Zgodovina==
Od leta 1361 do 1541, ki so ga zasedli [[Osmansko cesarstvo|Turki]], je bil prestolnica [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]]. Prestolnica kraljestva se je preselila v [[Bratislava|Bratislavo]], ki se je takrat imenovala Pozsony (madžarsko) oziroma Prešporok (slovaško).
Leta 1686 so Budim osvojili [[Habsburžani]], ki so v mesto naselili veliko [[Nemci|Nemcev]], da bi obnovili v vojnah opustošeno mesto. Leta 1690 se je med veliko selitvijo Srbov pod vodstvom patriarha Arsenija Čarnojevića v budimsko četrt [[Tabán]] priselilo tudi veliko Srbov. Srbi so se tja priseljevali že pred tem.
Budim je bil konec leta 1703 razglašen za svobodno kraljevo mesto in leta 1784 ponovno postal madžarska prestolnica. Leta 1873 se je s [[Pešta|Pešto]] in [[Óbuda|Óbudo]] združil v današnjo Budimpešto.
== Glej tudi ==
| |||