Edward Mannock: Razlika med redakcijama

dodanih 16 zlogov ,  pred 5 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
|Kills=61-73
}}
'''Edward Corringham »Mick« Mannock''', [[Britanci|britanski]] [[častnik]], [[vojaški pilot]] in [[letalski as]], * [[24. maj]] [[1887]] Ballincolig, Cork, Irska, † [[26. julij]] [[1918]], La Pierre au Beure pri LillersuColonne sur la Lys, Francija.
 
Rojen je bil na Irskem škotskemu očetu in irsko-angleški materi (Julia O'Sullivan iz Corka). Odraščal je na Irskem, bil je zagrizen pristaš ''"Irish Home Rule"''. Odtod verjetno njegova velika navezanost na Irce, saj je bil njegov dober prijatelj James McCudden irskega rodu (njegov oče je bil doma z Irske), njegov drug dober prijatelj George McElroy pa rojen Dublinčan. Mannockov oče je bil kaplar v angleški vojski, brutalnež in hud pijanec, ki je družino kasneje zapustil. Mick se ga je tedaj odrekel kot očeta. Vendar to "očeta" ni motilo, da bi po 1. SV ne prevzel sinovih medalj, jih prodal za 5 funtov in denar zapil. K sreči je bil kupec odlikovanj poštenjak in so tako danes spet del zapuščine Micka Mannocka.
Bil je tudi eden od teoretikov bojevanja v zraku. Njegovo pravilo še dandanes trdno velja: "Dobro pilotiranje še nikoli ni ubilo sovražnika!" (''"Good flying never killed an enemy yet!"''). Pilotom je tudi zabičal: "Osebno preglejte svoje strojnice in nastavitve. Orožar se ne bo boril v zraku!" (''"Sight your own guns, the armourer doesn't have to do fighting!''"). Mladim pilotom je stalno govoril: "Gospodiči! Vedno zgoraj, redko na isti višini, nikoli spodaj!" (''"Gentlemen, always above, seldom on the same level, never underneath!"'') in "Vedno merite na pilota, ne na letalo!".
 
Bil je rojen vodja eskadrilje, saj je za svoje mlade in neizkušene pilote skrbel bolj kot koklja za svoja piščeta. Svojim pilotom je bil mentor in prijatelj, učil jih je pilotskih veščin, ukan nasprotnikov in predvsem obrambne in ofenzivne letalske taktike v zraku. Velikokrat je sam zadel sovražnikovo letalo, nato pa zavil vstran, da je lahko njegov spremljevalec zadal ''"milostni strel" ''("coup de grace"'') in si tako priboril zmago. Po vrnitvi na domače letališče ga je Mannock v menzi pred vsemi drugimi piloti še javno pohvalil. V tistem času vojne je življenjska doba angleškega bojnega pilota znašala le dva do tri tedne. Za premnoge novince pa je bil prvi bojni polet hkrati tudi zadnji. Mannock je vse do smrti je slovel po tem, da ni nikoli izgubil spremljevalca (''wingmana'').
 
Novincu je oprostil vsakršno napako, ni pa trpel strahopetcev. Enkrat se je neki njegov že izkušeni pilot "umaknil" iz boja. Po vrnitvi na letališče je Mannock sam pregledal njegovo letalo, oborožitev in motor. Ko je videl, da je vse v redu, je od komandanta zahteval naj tega pilota takoj premesti., Drugačedrugače ga bo na naslednjem poletu on sam sestrelil. Tega strahopetnega pilota so res premestili.
 
Pri družini Eyles je Mannock našel vso tisto družinsko toplino za katero je bil v mladosti prikrajšan. Zanje je vedno bil in ostal le ''"Pat"'' (to je angleški vzdevek za Irce, je pa okrajšava imena Patrick). Mannock se je ves čas vojne redno dopisoval z njimi in hodil k njim na obiske v času dopustov vse do svoje smrti. Pod pisma se je vedno podpisoval le s ''"Pat"''. Ko je za Božič leta 1913 zaprosil za potni list, je kot kraj rojstva navedel Cork na Irskem. S tem je sam definitvno potrdil, da se je res rodil na Irskem, kljub nekaterim drugačnim trditvam. To so pozneje potrdili tudi člani njegove družine.
 
Po pripovedi Jima Eylesa je bil zadnje mesece življenja z živci povsem na koncu. Telo in roke so se mu krčevito tresle, nato pa je bruhnil v jok. Postal je obseden od čistoče in urejenosti (''"He became obssesed with neatness and order - his hair, his boots, his medals, everything had to be "just so"''). Kot da je slutil svoj bližnji konec. [[Slika:EdwardMannock2.jpg|sličica|Mick Mannock]]
Njegov prvotni grob je bil tik ob neki poti pri La Pierre au Beure pri LillersuColonne sur la Lys, kjer se je zrušilo njegovo goreče letalo. Njegovo truplo so menda našli kar precej stran od ruševin letala, revolverja ni uporabil. Verjetno je skočil iz gorečega letala. Prijatelj McElroy mu je le nekaj dni pred smrtjo (v nedeljo 22. julija 1918) v šali dejal: "Mick, zate bodo pa po vojni pogrinjali rdeče preproge!" ("''They'll have the red carpet out for you after the war, Mick!"''). Mannock je le grenko odvrnil: "Zame ne bo nobenega "po vojni!" (''"There won't be any "after the war" for me!"'').
 
Po 1. SV so njegove posmrtne ostanke prekopali, zelo verjetno na isto angleško vojaško pokopališče pri kraju Laventie, kjer je pokopan tudi njegov dober prijatelj George McElroy. Tako sta prijatelja spet skupaj, tokrat za vedno. Na povsem novem marmornem nagrobniku je zgolj napis "Britanski letalec Velike vojne" (''"A British Airman of The Great War"'') in "Ime znano Bogu" (''"Known unto God"''). (''British Military Cemetery Laventie CWGC - Plot III., Row F, Grave #12)''.
Brezimni uporabnik