Mikenska doba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Brez povzetka urejanja
Vrstica 6:
|horizon =
|region =
|period = [[Bronastabronasta doba]]
|dates = c.okoli 1600 do c.okoli 1100 pr. n. št.
|typesite =
|majorsites =
|extra =
|precededby = [[Minojskaminojska doba]]
|followedby = Grškagrška temna doba
}}
{{History of Greece}}
 
'''Mikenska doba''' (ali '''Mikenskamikenska civilizacija''' ali '''Mikenskamikenska Grčija''') je bila zadnjazadnji fazadel [[bronasta doba|bronaste dobe]] v [[Antična Grčija|antičniGrčijiantični Grčiji]] (okoli 1600-11001600–1100 pred našim štetjem). PredstavljaJe prvoprva naprednonapredna civilizacijocivilizacija v celinski Grčiji, s svojimi veličastnimi državicami, urbanomestno ureditvijo, umetniškimi deli in pisavo. <ref name=Fields-2004-10>{{harvnb|Fields|2004|pp=10–11}}.</ref> Med centrinastalimi moči, ki so nastali,središči so bili najbolj opazni [[Pilos]], [[Tirint]], MideaMideja na [[Peloponez]]u, Orhomenos, [[Tebe, Grčija|Tebe]], [[Atene]] v osrednji Grčiji in [[Jolk]] v [[Tesalija|Tesaliji]]. Najbolj pomembnoNajpomembnejše mesto so bile [[Mikene]] v [[Argolida|Argolidi]], po katerih je kultura tega obdobja dobila ime. Mikenci in mikenska vplivna naselja so se pojavilabila tudi v [[Epir]]ju, <ref>{{harvnb|Hammond|1976|loc=p. 139}} </ref><ref>{{harvnb|Tandy|2001|loc=p. xii (Fig. 1); p. 2 }}</ref> [[Antična Makedonija|Makedoniji]], <ref>{{harvnb|Borza|1992|loc=p. 64 }}</ref><ref>[http://aegeobalkanprehistory.net/img_articles/thumbs/tmb_75.jpg Aegeo-Balkan Prehistory – Mycenaean Sites]</ref> na otokih v [[Egejsko morje|Egejskem morju]], na obali [[Mala Azija|Male Azije]], [[Levant]]u,<ref>{{harvnb|van Wijngaarden|2002|loc=Part II: The Levant, pp. 31–124}}; {{harvnb|Bietak|Czerny|2007|loc=Sigrid Deger-Jalkotzy, "Mycenaeans and Philistines in the Levant", pp. 501–629}}.</ref> [[Ciper|Cipru]] <ref>{{harvnb|van Wijngaarden|2002|loc=Part III: Cyprus, pp. 125–202}}.</ref> [[Italija|Italiji]]. <ref>{{harvnb|Peruzzi|1980}}; {{harvnb|van Wijngaarden|2002|loc=Part IV: The Central Mediterranean, pp. 203–260}}.</ref>
 
Mikenski Grki so uvedli nekaj novosti na področjuv [[Inženirstvo|inženirstvainženirstvu]], [[arhitektura|arhitekturearhitekturi]] in vojaškevojaški infrastruktureinfrastrukturi, medtem ko je bilo trgovanje na prostranih območjih Sredozemlja bistveno za mikensko gospodarstvo. Njihova zlogovna [[Linearnalinearna pisava B pisava]], ponuja prve zapise grškega jezika, njihova [[religija]] je že poznala več božanstev, ki jih lahko najdemo tudi v [[Dvanajst bogov Olimpa|olimpskem panteonu]]. Mikenska Grčija je dominirala kotbila bojevniška elitna družba in je bila sestavljena iz mreže palačnih držav, ki so se razvile v togo hierarhični, politični, socialni in gospodarski sistem. Na čelu te družbe je bil kralj, znan kot ''anaxanaks''.
Mikenska Grčija je propadla z zlomom bronastodobne kulture v vzhodnem Sredozemlju, ki ji je sledila tako imenovana [[grška temna doba]], prehodno obdobje do arhaične Grčije, kjerko jeso prišlobile dovečje večjih spremembspremembe, od centralizirane palačne do decentralizirane oblike socialno -ekonomske organizacije (vključnoskupaj s široko uporabo železa). <ref>{{harvnb|Morris|1996|loc="Greece: Dark Age Greece", pp. 253–256}}.</ref> O koncu civilizacije obstajajoso različne teorije, med njimi tudi [[Dorskadorska invazija|invazija Dorcevselitev]] ali dejavnosti, povezane z »[[Morska ljudstva|moskimimorskimi ljudstvi]]«, kopa tudi teorije o naravnih nesrečah in podnebnih spremembah. Mikenska doba je postala zgodovinska osnovapodlaga mnogiza [[grška literatura|grškigrško literaturiliteraturo]] in [[Grška mitologija|mitologijimitologijo]], vključno studi TrojanskimTrojanski epskimepski ciklomciklus.
 
== Kronologija ==
{{glavni|Heladsko obdobje}}
[[File:Lions-Gate-Mycenae.jpg|thumbnail|''Levja vrata'', glavni vhod v mikensko citadelo, 13. st. pr. n. št..]]
Bronasta doba v celinski Grčiji, ki je običajno znana kot [[heladsko obdobje]], kot jo imenujejo sodobni [[arheolog]]i, po ''Hellas'', grško ime za Grčijo. To obdobje je razdeljeno na tri podobdobja: zgodnje heladskozgodnjeheladsko obdobje (EHZH) (cokoli 2900-20002900–2000 pr. n. št.) To je bil čas blaginje z uporabo kovin in rastjo tehnologij, gospodarstva in socialne organizacije. Srednje heladskoSrednjeheladsko obdobje (MHSH) (okoli 2000-16502000–1650 pr. n. št.), ko je temporazvoj razvojapočasnejšipočasnejši, kotpa tudi razvoj [[megaron]]a, tipa jaškastih grobov. Končno pozno heladskopoznoheladsko obdobje (LHPH) (okoli 1650-10501650–1050 pr. n. št.), ki približno sovpada z mikensko Grčijo.
 
Pozo heladskoPoznoheladsko obdobje je nadalje razdeljeno na LHILH I in LHIILH II, ki sovpadata z zgodnjim obdobjem mikenske Grčije (okoli 1650-14251650–1425 pr. n. št.), in LHIIILH III (okoli 1425-10501425–1050 pr. n. št.), obdobje širitve, upada in propada mikenske civilizacije. Prehodno obdobje od bronaste do [[železna doba|železne dobe]] v Grčiji, ki je znano kot sub-mikenskosubmikensko (okoli 1050-10001050–1000 pred našim štetjem).
 
== Identiteta ==
{{glavni|Ahajci}}
[[Slika:Chariot Pylos.jpg|thumb|left|200px|Dva mikenskaMikenska bojevnika in kočija na freski iz Pilosa (okoli 1350 pr. n. št.) ]]
[[Slika:Tiryns chariot fresco.jpg|thumb|right|200px|Dve mikenskiMikenski bojevnici iz Tirinta, 1200 pr. n. št.]]
 
Dešifriranje mikenske Linearnelinearne pisave B pisave, sistem, prilagojen za uporabouporabi grškega jezika pozne bronastepoznobronaste dobe <ref>{{harvnb|Chadwick|1976|p=617}}.</ref>, je pokazalo kontinuiteto grškega govora iz 2. tisočletja pred našim štetjem v 8. st. pr. n. št., ko se je pojavila nova pisava. Poleg tega je pokazalo, da so bili nosilci mikenske kulture etnično povezani s prebivalstvom, ki je prebivalo na grškem polotoku po koncu tega kulturnega obdobja. <ref>{{harvnb|Latacz|2004|pp=159, 165}}.</ref> RazličniRazlične izraziizraze za prebivalce mikenske Grčije je uporabljal [[Homer]] v 8. st. pr. n. št. v svojem epu [[Iliada]], vpri sklicevanju na trojansko vojno. Slednja naj bi se zgodila v poznem 13. -ali v začetku 12. st. pr. n. št., ko je koalicija manjših grških držav pod mikenskim kraljem oblegala obzidano mesto Troja. Homer je uporabil etnonime Ahajci, Danaanci in Argivi, ko je omenjal oblegovalce. ObstajaMogoče izoliranoje tudi sklicevanje na ''a-ka-wi-ja-de'' v Linearne Blinearni pisavi B v Knososu na Kreti, datirano v okoli 1400 pred našim štetjem, ki se najverjetneje nanaša na mikensko (ahajsko) državo na grški celini.
 
Egipčanski zapisi prvič omenjajo ''T (D) -n-j'' ali ''Danaja'' (Tanaju) dežele okoli leta 1437 pred našim štetjem, vko časuje vladavinevladal faraonafaraon [[Tutmozis III.|Tutmozisa III.]]. Ta dežela je bila geografsko opredeljena v napisu iz časa vladavine [[Amenhotep III.| Amenhotepa III.]] (okoli 1388-13511388–1351 pred našim štetjem), kjerv katerih so omenjenenaomenjena številna danajska mesta, ki zajemajo največji del južne celinskicelinske Grčije. <ref name=Kelder4647>{{harvnb|Kelder|2010|pp=46–47}}.</ref> Med njimi so mesta, kot so Mikene, Navplion in Tebe z gotovostjo ugotovljena. Danaja je bila izenačena z etnonimom Danaoi. (grško: Δαναοί), ime za mitološko dinastijo, ki je vladala v regiji Argos, in jih je uporabljal tudi Homer kot etnonim za grške ljudi.
 
V uradnih zapisih drugega bronastodobnega cesarstva, Hetitov v Anatoliji, različni zapisi iz okoli 1400 pred našim štetjem do 1220 pred našim štetjem omenjajo državo z imenom ''AhhiyawaAhijava''.<ref>{{harvnb|Latacz|2004|p=123}}.</ref> Nedavne študije nove interpretacije hetitskih napisov, ki temeljijo na tekstovnih dokazih, kotpa tudi zadnje raziskave arheoloških dokazov o mikensko-anatolskih stikih v tem obdobju, ugotavljajo, da mora biti pojemizraz ''AhhiyawaAhijava'' uporabljan v povezavi z mikenskim svetom (dežela Ahajcev) ali je vsaj del tega. <ref name=Bryce58>{{harvnb|Bryce|2005|p=58}}.</ref><ref>{{harvnb|Latacz|2004|p=122}}.</ref> Ta izraz bi lahko imel v nekaterih besedilih tudi širšoširši konotacijopomen, morda se nanaša na vse regije, ki so jih naseljevali Mikenci ali regije, pod neposrednim mikenskim političnim nadzorom. Še en podoben etnonim ''EkweshEkveš'' v egiptovskih napisih iz 12. stoletja pred našim štetjem, je bil pogosto označen z AhhiyawansAhhivajci. Ta ''EkweshEkveš'' je bil omenjen kot skupina Morskihmorskih ljudstev.
 
== Zgodovina ==
=== Doba jaškastih grobnic (okoli 1600–1450 pr. n. št.) ===
[[File:MaskOfAgamemnon.jpg|thumb|Posmrtna maska, znana kot Agamemnonova maska, grob A, Mikene, 16. Stst. pr. n. št.]]
Mikenska civilizacija izvira in se je razvijalrazvijala iz družbe in kulture v zgodnjem in srednjem heladskem obdobju na celinski Grčiji pod vplivi iz minojske Krete. [24] Proti koncu srednje bronaste dobe (okoli 1600 pr. n. št.) jesta prišlose dozelo znatnegapovečali povečanjaštevilo prebivalstvaprebivalcev in številaštevilo naselij. V južni celinski Grčiji, kjer je prevladovala bojevniška elitna družba, so se pojavili številni centri moči. Značilno bivališče tistega časa je zgodnji tip [[megaron]]a. Nekatere bolj zapletenezapletenejše strukture veljajo kotso predhodniki poznejših [[palača|palač]]. V številnih mestih so postavili tudi [[obzidje]].
 
Vmes so odkrili nove vrste pokopa in več takih, ki so vsebovali veliko različnih luksuznih predmetov. Med različnimi vrstami pokopov je bilabil jaškast grob najpogostejša oblika elitnega pokopa, funkcija, kikar je daladalo ime zgodnjemu obdobju mikenske Grčije. Med mikensko elito so umrlim moškim v grob dodali zlato masko in nagrobni oklep, ženskam pa zlato krono in bleščeča oblačila z zlatimi okraski. Kraljevi jaškasti grobovi poleg akropole v Mikenah, zlasti krožna grobova A in B, kažeta moč grško govoreče kraljeve dinastije, katere gospodarska moč je bila odvisna od pomorske trgovine na dolge razdalje.
 
V tem obdobju so mikenski centri priča več stikom z zunanjim svetom in še posebej s [[Kikladi]] in minojskimi centri na otoku [[Kreta]]. Na mikensko prisotnost lahko kaže tudi freska v [[Akrotiri, Santorini|Akrotiri]]ju na otoku [[Tera]], ki prikazuje številne bojevnike v čeladah iz čakanov divjega prašiča, funkcijavloga tipično mikenskega vojskovanja. V začetku 15. stoletja se je okrepilo poslovanje z mikensko lončenino, ki je seglo na zahodno obalo Male Azije, vključnotudi Milet in TrojoTroja, Ciper, Libanon, PalestinoPalestina in Egipt.
 
Na koncu dobe jaškastih drobnic se je pojavila nova, bolj impozantnaveličastnejša vrsta elitnega pokopa, tolos: velika kamnita krožna grobna komora z visokim obokanim stopomstropom in ravnim vstopnim hodnikom.
 
=== Koine doba (okoli 1450 –12501450–1250 pr. n. št.) ===
[[File:La Dame de Mycènes, fresco.jpg|thumb|Freska prikazuje žensko figuro v mikenski akropoli, 13. st. pr. n. št.]]
[[Minojski izbruh|Izbruh Tere]], ki se je po arheoloških podatkih zgodil okoli 1500 pred našim štetjem, je povzročil upad minojske civilizacije na Kreti. Ta razvoj dogodkov je bila priložnost, da so Mikenci zaćeli širiti svoj vpliv po celotni Egejskem morju. Okrog 1450 pred našim štetjem so kontrolirali tudi Kreto, vključno [[Knosos]] in kolonizirali več drugih egejskih otokov vse do [[Rodos]]a. Tako so Mikenci postali dominantna sila v regiji, kar označuje začetek mikenskega »koiné« obdobja (iz grščine: Κοινή – 'skupen'), zelo enotna kultura, ki se je razširila po celinski Grčiji in Egejskem morju.