Škofja Loka: Razlika med redakcijama

Prvič je bila Škofja Loka omenjena kot [[trg]] leta [[1248]], leta [[1274]] pa kot [[mesto]]. V 11. in 12. stoletju so dali škofje zgraditi na Kranjceljnu romanski Zgornji stolp in grad. Gospostvo je upravljal glavar, ki je stanoval na gradu. V imenu zemljiškega gospoda je izvajal sodno oblast, ki jo je škofom izročil leta 1257 [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] Gregor. Leta 1274 je [[Otokar II.]] Loškemu gospostvu poveril tudi deželno sodstvo. Deželnoknežji sodnik je izrekal najhujše kazni, na smrt obsojene so obglavljali pri Krvavem znamenju v Stari Loki ali jih obešali na Gavžniku. Imeli so tudi Kaščo. Meščani so lahko trgovali, podeželski podložniki pa so smeli prodajati le svoje pridelke.

 

Zapisi navajajo da je bila Škofja Loka v 14. stoletju obdana z [[obrambni zid|obzidjem]] s petimi [[obrambni stolp|obrambnimi stolpi]] in petimi mestnimi vrati. Imela je mestno avtonomijo. Leta 1457 je v mesto vdrl [[Jan Vitovec]], vojskovodja celjskih grofov in mesto požgal. Leta 1476 so mesto napadli [[Turki]]. Večkrat je po mestu pustošila [[kuga]]. Leta 1511 ga je porušil [[potres]]. Takratni zemljiški gospod škof Filip je mesto obnovil in nekatere stavbe stojijo še danes, Zgornji stolp pa je ostal v ruševinah. Uničujoča za mesto sta bila [[požar]]a v letih 1660 in 1698. Po tem se mesto ni kaj dosti spreminjalo. Leta 1789 so podrli mestno obzidje in ukinili [[mestna vrata]].