Ajdovščina: razlika med redakcijama

Brez spremembe velikosti ,  pred 4 leti
Ob preseljevanju narodov so preko Vipavske doline na jug prehajali [[Huni]], Vzhodni [[Goti]] in [[Langobardi]], nato pa še [[Slovani]], ki so se tod naselili.
 
Do leta 1945 so današnji Ajdovščini gospodovali še: [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarhi]], [[goriški grofje]], [[Benečani|Beneška republika]], [[Habsburžani]] in [[Italijani|Italija|Italijani]]. Kraji so v 15. stoletju trpeli tudi zaradi [[Turški vpadi|vdorov Turkov]].
 
Naselje se ponovno omenja šele leta 1507, ko naj bi ji je [[Maksimilijan I.]] dal trške pravice. Znotraj antičnega obzidja je nastalo značilno [[srednji vek|srednjeveško]] mesto. Razcvet kraja se je začel, ko so zgradili cesto iz [[Logatec|Logatca]] čez [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušico]] in leta 1664 še kamniti most, ki je povezal deželi [[Kranjska|Kranjsko]] in [[Goriška|Goriško]], meja med njima je namreč potekala po Hublju. V 16. stoletju se je začel razvoj [[fužinarstvo|fužinarstva]], ki je s prekinitvami trajal do leta 1909. V naselju je bilo še veliko drugih obratov (žage, [[strojarna|strojarne]], tovarne testenin, papirnica, pivovarna, predilnica, barvarna. ..), iz katerih se je razvila današnja industrija.
266

urejanj