Ajdovščina: razlika med redakcijama

dodani 4 zlogi ,  pred 4 leti
 
Stari Rimljani so v času [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] na območju današnjega naselja okrog leta 270 začeli graditi utrjen vojaški tabor s štirinajstimi obrambnimi stolpi, imenovan ''Castrum Ad Fluvium Frigidum'' (''Utrdba ob mrzli reki''), ki je služil kot cestna postaja na poti iz [[Italija|Italije]] v [[Panonija|Panonijo]] in na [[Balkan]]. Pri [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolju]] v bližini je leta 394 potekala [[bitka pri Mrzli reki]] med [[Teodozij I.|Teodozijem I.]] in [[Evgenij|Evgenijem]]. Leta 451 je hunski vojskovodja [[Atila]] na pohodu v Italijo postojanko porušil.
 
Ob preseljevanju narodov so preko Vipavske doline na jug prehajali Huni, Vzhodni Goti in Langobardi, nato pa še Slovani, ki so se tod naselili.
 
Do leta 1945 so današnji Ajdovščini gospodovali še: oglejski patriarhi, goriški grofje, Benečani, Habsburžani in Italijani. Kraji so v 15. stoletju trpeli tudi zaradi vdorov Turkov.
 
Naselje se ponovno omenja šele leta 1507, ko naj bi ji je [[Maksimilijan I.]] dal trške pravice. Znotraj antičnega obzidja je nastalo značilno [[srednji vek|srednjeveško]] mesto. Razcvet kraja se je začel, ko so zgradili cesto iz [[Logatec|Logatca]] čez [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušico]] in leta 1664 še kamniti most, ki je povezal deželi [[Kranjska|Kranjsko]] in [[Goriška|Goriško]], meja med njima je namreč potekala po Hublju. V 16. stoletju se je začel razvoj [[fužinarstvo|fužinarstva]], ki je s prekinitvami trajal do leta 1909. V naselju je bilo še veliko drugih obratov (žage, [[strojarna|strojarne]], tovarne testenin, papirnica, pivovarna, predilnica, barvarna. ..), iz katerih se je razvila današnja industrija.
 
V Ajdovščini je bila 5. maja 1945 ustanovljena [[prva slovenska vlada]] po [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. V spomin na ta dogodek slavi občina Ajdovščina svoj praznik.
 
266

urejanj