Noč dolgih nožev: Razlika med redakcijama

odstranjenih 124 zlogov ,  pred 4 leti
pp
(pp)
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
'''Noč dolgih nožev''' ([[nemščina|nemško]]: {{audio|De-Nacht der langen Messer.ogg|''Nacht der langen Messer''}}) je ime za aretacijo in poboj pripadnikov [[Sturmabteilung|SA]] v noči s [[30. junij]]ajunija na [[1. julij]] 1934, ki so ga izvedle enote [[Schutzstaffel]]. Samo imeIme je akcija dobila po [[refren]]u ene najbolj priljubljenih SA [[koračnica|koračnic]] SA . To koračnico so pripadniki rjavosrajčnikov (kot so se imenovali pripadniki SA) prepevali za uvod v množične [[pretep]]e. Refren se je glasil: »Nabrusili bomo dolge [[nož]]e na robovih [[pločnik]]ov.« Pokol vodij SA je zato dobil ime noč dolgih nožev. V sami akciji je življenje izgubilo najmanj 85 ljudi,<ref name="Evans 39">Evans (2005), str. 39.</ref><ref>Kershaw, ''Hitler'', (1999), str. 517.</ref>, skupno pa naj bi po množičnih aretacijah pobili še več sto ljudi.
 
== Začetki SA ==
{{glavni|Sturmabteilung}}
 
Na začetku [[politika|politične]] [[Kariera|kariere]], je [[Adolf Hitler|Hitler]] opazil, da so levičarji veliko bolj organizirani od drugih, saj so imeli na različnih zborovanjih vedno skupino privržencev, ki je motila tovrstne zbore in zastrahovalaustrahovala pripadnike nasprotnih strank. Hitler je takrat sklenil, da bo tudi sam ustanovil skupino, ki bo delovala na podoben način.
 
Hitler je v svojih govorih, v katerih se je predstavil kot pripadnik [[nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistične stranke]], govoril v glavnem o maščevanju vsem »izdajalcem« – [[komunizem|komunistom]], [[socialdemokrati|socialdemokratom]], »rdeči sodrgi« nasploh, [[liberalci|liberalcem]], [[plutokracija|plutokratom]], vojnim dobičkarjem in skrivačem, ki naj bi nemški [[vojska|vojski]] med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] zarili nož v hrbet, najbolj pa se je spravil na [[Judje|ŽideJude]]. Obsojal je tudi [[Bavarska|bavarske]] [[separatizem|separatiste]], [[prostozidarstvo|prostozidarje]] in seveda zmagovite [[antanta|antantne]] sile. V strahu pred maščevanjem napadenih, so mu v stranki organizirali nekakšno osebno stražo, katere udarno jedro so bili: [[Ulrich Graf]], [[Emile Maurice]] in [[Christian Weber]], ki so bili vsi po vrsti prekaljeni pretepači in [[delikvent]]i. Trije pretepači pa, seveda, ne bi zadostovali za večje spopade, zaradi česar je Hitler ustanovil posebno »športno in telovadno društvo«, dolžnost njegovih pripadnikov pa je bila, da se urijo v vseh mogočih vojnih [[veščina]]h, predvsem [[borilni športi|borilnih športih]], na skrivaj pa tudi z [[orožje]]m. Kmalu pa so pripadniki teh društev na zborovanjih svoje stranke skrbeli za [[red (pravo)|red]]. Hitler jih je kmalu [[sveti krst|krstil]] za ''Sturm Abteilungen'' (jurišni oddelki) ali na kratko SA.
 
Oddelki so se postopno krepili, vanje pa so vstopali ljudje zelo različnih slojev. Zlasti dva nova pripadnika sta postala za SA odločilnega pomena, nekdanji [[stotnik]] [[Hermann Göring]] in aktivni stotnik [[Ernst Röhm]]. Prvi je bil nekoč aktivni [[častnik]] in [[vojni pilot]], [[letalski as]] in je letel s slavnim »rdečim baronom« [[Manfred von Richthofen|Manfredom von Richthofnom]], po njegovi smrti pa je celo prevzel njegov lovski [[polk]]. Hitler ga je zato ob njegovem vstopu v stranko hitro postavil za vodjo SA.
Röhm je v nasprotju z večino nekdanjih oficirjev izhajal iz revne družine, bil pa je inteligenten in sposoben, zato so ga obdržali v zmanjšani nemški armadi. Zadolžen je bil za oskrbovanje in organiziranje ilegalnih vojaških organizacij. Röhm je spoznal Hitlerja že leta 1920 in čeprav je bil vojak, je na skrivaj postal član njegove stranke.
{{glavni|Pivniški puč}}
 
Novembra 1923 je imela SA že kakšnih 3000 članov. Ob peti obletnici konca vojne pa je Hitler sklenil, da bo v [[München|Münchnu]] organiziral [[Državni udar|puč]]. Skupaj z Röhmom, Göringom in nekdanjim [[cesar]]skimcesarskim [[general]]om [[Erich Ludendorff|Ludendorff]]om, ki ni bil nacist, ampak jim je le posodil svoje ime, so sklenili, da bodo v [[pivnica|pivnici]] [[Burgerbraukeller]] aretirali bavarsko vlado s [[predsednik]]ompredsednikom [[Gustav von Kahr|von Kahrom]] na čelu, naslednji dan zs SA zasedli München, nato pa ob podpori vseh nacionalistično čutečih državljanov v slogu [[Benito Mussolini|Mussolinija]] odkorakali proti [[Berlin]]u. Tako imenovani [[pivniški puč]] je spodletel, v streljanju je padlo 16 nacistov in trije [[policist]]i. Göring je bil ranjen, Hitler, Ludendorff, Röhm in nekaj ducatov somišljenikov pa so bili aretirani. Postavili so jih pred sodišče, kjer je bil Hitler obsojen na pet let [[zapor]]a, preostala dva pa so oprostili.
 
Medtem ko je Hitler sedel v zaporu, so začeli njegovi tovariši na novo postavljati stranko na noge. Na severu Nemčije sta bila to brata Strasser, [[Georg Strasser|Georg]] in Otto. Prvi, [[vojni veteran]], po [[poklic]]upoklicu [[lekarna]]r, je postal organizacijski vodja stranke, Otto pa je bil [[novinarstvo|novinar]]. Stranki sta se pridružila tudi [[inženir]] [[agronomija|agronomije]] [[Heinrich Himmler]] ter [[filozofija#Filozofi in filozofija|filozof]] [[Joseph Goebbels]]. Hitler je po enem letu prišel iz zapora, ker je obljubil, da se bo vzdržal nadaljnjega delovanja. Medtem so se v stranki vneli notranji boji. Brata Strasser in Goebbels so bili radikalci in so resno pojmovali [[socializem]] v imenu stranke. Dosledno so zagovarjali podržavljenje velekapitala, [[veleposest]]i in velike [[industrija|industrije]], Himmler in Göring, ki se je medtem vrnil iz [[Švedska|Švedske]], kamor je ranjen po propadlem puču pobegnil, pa sta zagovarjala povezavo z desnico. Hitlerju je nekako le uspelo pomiriti razgrete strasti in poenotiti stranko pred [[volitve|volitvami]] leta 1928, ki pa so bile za stranko veliko razočaranje. [[Kriza]] v državi je bila v glavnem odpravljena, ljudje so upali, da bo država začela normalno delovati, in v tem trenutku ekstremistom niso bili naklonjeni. Hitler je zato stranko reorganiziral. Najprej je ločil strankino levico, Goebbelsa je poslal za [[gauleiter]]ja (strankinega pokrajinskega vodjo) v »rdeči« Berlin, ki je bil socialdemokratska trdnjava, Georga Strasserja je obdržal za organizacijskega vodjo, Otto pa je šel v strankin [[časopis]]. Na novo so organizirali tudi SA, tokrat čisto po vojaškem vzorcu, saj je imela v tem trenutku že nekaj deset tisoč pripadnikov, zato je potrebovala vojaško hierarhijo.
 
== Ustanovitev SS ==
{{glavni|Schutzstaffel}}
 
Velikost SA je pomenila, da organizacija ni bila več v stanju nuditi enake zaščite vodstvu stranke, kot jo je v začetkih njenega delovanja. Zato je Hitler ustanovil novo organizacijo, SS. [[Kratica]] pomeni zaščitni [[oddelek (vojaštvo)|oddelek]] (nemško ''schutzstaffelSchutzstaffel'').
 
Organizacija je bila podrejena šefu štaba SA, [[vojaški čini|čini]] in [[struktura]] so bili v glavnem enaki, le razvijala se je nekoliko avtonomno in vzporedno. Tudi merila za pristop so bila malce drugačna. SS je bila zbir zvestih, fanatičnih Hitlerjevih privržencev, vsak je moral biti rasno čist, brez kakršnekoli sledi [[slovani|slovanske]] ali celo židovskejudovske [[kri|krvi]], svetle oči in lasje so bili skoraj obvezni. Za SS je bila določena tudi potrebna višina, tisti, telesno pomanjkljivi ali kandidati z dedno boleznijo v družini, niso mogli postati člani. Himmler je dobil naslov [[reichsführerReichsführer-SS|državni vodja SS]] (''reichsführerReichsführer SS''), in je bil glavni odgovoren za to [[garda|gardo]] stranke in [[režim]]a.
Pripadniki te organizacije so morali ubogati vsak ukaz, biti skrajno brezobzirni z drugimi, a med seboj tovariški. Mrtvaška glava na njihovih kapah je pomenila zavezanost vodji in tovarišem do [[smrt]]i, na [[ovratnik]]ih pa so nosili znak SS, ki izhaja iz [[starogermanska mitologija|starogermanske mitologije]] in v [[runa|runski]] pisavi pomeni dvojno zmago. Moto SS je bil: »Moja čast je moja zvestoba.« ([[nemščina|nemško]] ''Meine Ehre heisst Treue'')
 
== Nova kriza ==
Leta 1929 je na [[Newyorška borza|Wall Streetu]] prišlo do borznega zloma. Začela se je gospodarska kriza, v kateri je nemško [[gospodarstvo]], ki si je komaj opomoglo, spet začelo propadati. Brezposelnih je bilo vedno več, to pa je izkoristil Hitler, ki je krivdo za vse skupaj pripisal židovskijudovski [[zarota|zaroti]] in vladi ter obljubljal ljudstvu, da bodo nacisti napravili državo in gospodarstvo spet trdna in da bo država postala steber [[Evropa|Evrope]]. S takim programom je stranka, ki je vsak dan dobivala nove člane, nastopila na volitvah leta 1930.
 
Na volitvah so nacisti dobili 6 [[milijon]]ov glasov in 108 [[parlament]]arnih sedežev ter postali druga stranka v parlamentu. Nadaljevanje gospodarske krize in notranji razdor v državi je zahteval tudi prve žrtve. V spopadih med komunisti in pripadniki SA je vsak dan umrlo več ljudi. V [[Hamburg]]u ob neki priložnosti kar 118.
Akcija je istočasno potekala tudi v Berlinu, častnike SA so tudi tu vodili v skupinah na strelišče. Vodjo berlinske SA Ernsta so prestregli na poti na medene tedne, ga odpeljali v Berlin in ustrelili. Gestapo je medtem poiskal tudi Georga Strasserja, ga aretiral, v zaporu pa ga je lastnoročno ustrelil Heydrich<ref>Spielvogel (2005) str. 78–79.</ref>. Georgov brat Otto je imel več sreče, saj se je pravočasno umaknil v tujino. Von Papen je bil priprt, v svoji [[pisarna (TV-serija)|pisarni]] je bil ubit vodja katoliške akcije [[Erich Klausener]], ministrski direktor v ministrstvu za promet, med kosilom pa so morilci presenetili v domači hiši nekdanjega kanclerja von Schleicherja. Skupaj z ženo so ga ustrelili. Pred domačimi vrati je bil ustreljen tudi general von Bredow, tesni Schleicherjev sodelavec.
 
V vsesplošnim maščevanjem so padale tudi nedolžne žrtve. Esesovci so po pomoti ustrelili uglednega [[glasbeni kritik|glasbenega kritika]] [[Will Schmidt|Willa Schmidta]], ki so ga zamenjali za pripadnika SA z istim imenom.<ref>Evans (2005), str. 36.</ref>. Brutalno so ubili tudi starega von Kahra, ki je nekoč »pokvaril« pivniški puč, umorjen je bil celo [[Bernard Stempfle]], nekdanji [[duhovnik]], ki je v tistih prvih dneh bojev za oblast celo pomagal Hitlerju pri izdaji [[knjiga|knjige]] ''[[Moj boj|Mein Kampf]]''. Uradno naj bi v noči dolgih nožev umrlo okoli 70 ljudi, neuradno pa se ta številka vrti okoli 1000. Zadnji je prišel na vrsto Röhm. Hitler ga je namreč hotel pomilostiti, a so ga sodelavci prepričali, naj gre do konca. Zrušenemu vodji SA so ponudili [[pištola|pištolo]], da stori častni [[samomor]], vendar je odklonil. Potem sta v zaporniško celico, kjer je bil zaprt, vstopila [[komandant]] koncentracijskega taborišča [[Dachau]] [[Theodor Eicke]] in njegov pomočnik ter nekdanjega šefa SA ustrelila.
 
== Epilog ==
V [[nürnberški procesi|Nürnberg]]u so bili SA, SS, SD in [[gestapo]] obtoženi kot zločinske organizacije. SA je bila oproščena, saj po mnenju [[sodnik]]ov po 30. juniju 1934 ni imela nobene omembe vredne vloge več. Preostali trije pa so bili spoznani za krive, kar je pomenilo, da je bilo kaznivo dejanje že, če si bil njihov član. Izvzeti so bili le tisti, ki so že pred začetkom vojne izstopili iz njihovih vrst ali pa bili [[mobilizacija|mobilizirani]] prisilno, vendar je bilo takih zelo malo.
 
== Sklici ==
17.898

urejanj