Edward Mannock: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 23:
Bil je tudi eden od teoretikov bojevanja v zraku. Njegovo pravilo še dandanes trdno velja: "Dobro pilotiranje še nikoli ni ubilo sovražnika!" (''"Good flying never killed an enemy yet!"''). Pilotom je tudi zabičal: "Osebno preglejte svoje strojnice in nastavitve. Orožar se ne bo boril v zraku!" (''"Sight your own guns, the armourer doesn't have to do fighting!''"). Mladim pilotom je stalno govoril: "Gospodiči! Vedno zgoraj, redko na isti višini, nikoli spodaj!" (''"Gentlemen, always above, seldom on the same level, never underneath!"'') in "Vedno merite na pilota, ne na letalo!".
 
Bil je rojen vodja eskadrilje, saj je za svoje mlade in neizkušene pilote skrbel bolj kot koklja za svoja piščeta. Svojim pilotom je bil mentor in prijatelj, učil jih je pilotskih veščin, ukan nasprotnikov in predvsem obrambne in ofenzivne letalske taktike v zraku. Velikokrat je sam zadel sovražnikovo letalo, nato pa zavil vstran, da je lahko njegov spremljevalec zadal ''"milostni strel" ("coup de grace"'' (milostni strel) in si tako priboril zmago. Po vrnitvi na domače letališče ga je Mannock v menzi pred vsemi drugimi piloti še javno pohvalil. V tistem času vojne je življenjska doba angleškega bojnega pilota znašala le dva do tri tedne. Za premnoge novince pa je bil prvi bojni polet hkrati tudi zadnji. Mannock je vse do smrti je slovel po tem, da ni nikoli izgubil spremljevalca (''wingmana'').
 
Novincu je oprostil vsakršno napako, ni pa trpel strahopetcev. Enkrat se je neki njegov že izkušeni pilot "umaknil" iz boja. Po vrnitvi na letališče je Mannock sam pregledal njegovo letalo, oborožitev in motor. Ko je videl, da je vse v redu, je od komandanta zahteval naj tega pilota takoj premesti. Drugače ga bo na naslednjem poletu on sam sestrelil. Tega strahopetnega pilota so res premestili.
Vrstica 40:
Prav na dan svoje smrti je Mannock omogočil spremljevalcu, novozelandskemu poročniku irskega rodu Donaldu C. Inglisu, doseči njegovo prvo zmago v zraku. Na žalost pa je bil Inglis tudi priča smrti svojega učitelja.
 
Šele po intenzivnem lobiranju pilota in člana njegove eskadrilje, Valežana Jamesa Ire Thomasa "Taffyja" Jonesa in njegovih sopilotov, so Mannocku po končani 1. SV posthumno končno le podelili več kot zaslužen Viktorijin križec.
 
V Wellingboroughu, Northamptonshire v Angliji, so na hiši 183 Mill Road, kjer je Mannock pred 1. SV prebival, 24. junija 1988 odkrili spominsko obeležje. Odkril ga je vice-maršal RAF-a James Edgar "Johnnie" Johnson, angleški lovski pilot z največ (38) zmagami v 2. SV (znan pod vzdevkom "prvi mojster Spitfira"). Ganljiva simbolika. V tem mestu ima Mick tudi svojo ulico: ''Mannock Road''.