Geometrična umetnost: razlika med redakcijama

Medtem ko je bila tehnika srednjega geometričnega obdobja še vedno v uporabi na začetku 8. stoletja pred našim štetjem, so nekateri lončarji ponovno obogatili dekoracijo vaze z oblikami živali na področju med vratom in bazo in uvedli glavno [[metopa|metopo]]figuralno podobo med ročaji v človeški obliki. To je bila prva faza poznega geometričnega obdobja (760-700 pred našim štetjem), v katerem je veliko t.i. dipilonskih posod postavljenih na grobove kot nagrobni spomenik <ref name="Wood">Woodford, Susan. (1982) ''The Art of Greece and Rome''. Cambridge: Cambridge University Press, p. 40. ISBN 0521298733</ref> in predstavljajo s svojo višino (pogosto 1,50 m) in popolnostjo izvedbe, najvišji izraz grške geometrične umetnosti.

Njihova glavna tema je bila sedaj ležeče telo v grobu (''prothesis'') in tarnanje za mrtvimi - naricanje ([[amfora]] v Nacionalnem arheološkem muzeju v Atenah), vožnja izproti groba s častnim dirkalnim vozom ([[krater (posoda)|krater]] v Narodnem arheološkem muzeju v Atenah) in razni drugi predmeti, povezani s podobnimi opisi obrednih pokopov v [[homer]]skih epovepih.

Vaze v geometričnem slogu so značilne po več vodoravnih pasovih preko oboda, ki pokrivajo celotno vazo. Med temi smernicami je geometrični umetnik uporabljal vrsto drugih dekorativnih motivov, kot so cikcak, trikotnik, [[meander (umetnost)|meander]] in svastiko. Poleg abstraktnih elementov so slikarji tega obdobja predstavili stilizirane upodobitve ljudi in živali, kar predstavlja pomemben odmik od prejšnje protogeometrične umetnosti. Veliko ohranjenih predmetov tega obdobja so pogrebni predmeti, od katerih je še posebej pomembna skupina amfor, ki so služile kot nagrobniki za plemiške grobove, predvsem ''Dipilonova amfora'' [[Mojster Dipilon|mojstra Dipilonadipilonske vaze]]. <ref>{{cite book | last = Coldstream | first = John N. | title = Geometric Greece: 900-700 BC | publisher = Routledge | origyear = 1979| year = 2003 | location = London, UK | isbn = 0-415-29899-7}}</ref>