Tržiška Bistrica: Razlika med redakcijama

Na večjem delu toka je struga Tržiške Bistrice v dobrem naravnem stanju, umetno spremenjena struga je le od izliva [[Lomščica|Lomščice]] skozi [[Tržič]] do izpod [[Zvirče|Zvirč]] in pri [[Bistrica, Naklo|Bistrici]]. V preteklosti so njeno moč izkoriščali mlini in drugi vodni obrati v Tržiču, v spodnjem toku so bili zaradi njenega hudourniškega toka ob krajših mlinščicah, ki so potekale po poplavnih ravnicah na obeh bregovih, mdr. pod [[Kovor|Kovorjem]] in [[Zvirče|Zvirčami]] na desnem in levem bregu, prav tako pod [[Podbrezje|Podbrezjami]] in [[Bistrica, Naklo|Bistrico]]. Tudi nekdaj dobro razvite obrti v [[Tržič|Tržiču]], ki so v 19. stoletju deloma prerasle v industrijske obrate, so bile v večji ali manjši meri navezane na vodno silo Tržiške Bistrice in desnega pritoka [[Mošenik (Tržiška Bistrica)|Mošenik]]. Že v 16. stoletju so bile ob izlivu [[Lomščica|Lomščice]] fužine, ki so delovale do leta 1817. Prav tako so bile fužine na desnem bregu Tržiške Bistrice na mestu današnje tovarne lepenke na [[Slap, Tržič|Slapu]], iz katerih je nastala tovarna kos in srpov (sedanja AB TOKOS). Na desnem bregu Tržiške Bistrice pod mestom je bila že v 19. stoletju velika žaga, ki se je pozneje razširila v večji obrat lesne industrije (nekdanji ZLIT), a je v zadnjih letih ugasnil. <ref>{{navedi knjigo|year=1968|title=Krajevni leksikon Slovenije. 1. knjiga|publisher=Državna založba Slovenije|page=438, 443|location=Ljubljana|cobiss=18172417}}</ref> Ob zgornjem toku Tržiške Bistrice je bila večja žaga, ki jo je leta 1902 skupaj z okoliškimi gozdovi kupil baron [[Karl Born]], jo močno povečal in preuredil na električni pogon ter zanjo zgradil hidroelektrarno in 5&nbsp;km dolgo gozdno železnico od [[Medvodje|Medvodja]].