Focke-Wulf Fw 190 Würger: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Jeseni 1937 je ''[[Reichsluftfahrtministerium]]'' (RLM) oz. ''Rajhovsko letalsko ministrstvo'' naprosilo več oblikovalcev, naj izdelajo nov lovec, ki bo deloval skupaj z [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmittom Bf 109]], osnovnim nemškim lovcem. Kljub temu, da je bilo Bf 109 zelo učinkovito letalo, je RLM skrbel hitri razvoj sovražnikovih lovcev in so tako rabili novo letalo, ki bo bilo kos novejšim zavezniškim lovcem<ref>Shacklady 2005, str. 25.</ref>.
 
[[Kurt Tank]] se je odzval s številnimi načrti; večina konceptov je bila zamišljenih okoli tekočinsko-hlajenih [[vrstni motor|vrstnih motorjev]]. Toda šele z modelom, ki je predvideval zračno-hlajeni, 18-valjni [[BMW 139]] [[zvezdasti motor]], je vzbudil pozornost RLM-ja. V tistem času zvezdasti motorji niso bili pogosti, saj so imeli velik, odprt vstopni del za propelerjem, zaradi česar je veljalo prepričanje, da ustvarjajo preveč [[zračni upor|zračnega upora]]. Tank je videl uspeh zvezdastih motorjev [[Pratt & Whitney Wasp]], ki jih je uporabljala [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojna mornarica ZDA]] in marinci in je tako oblikoval prostor za motor, da je bil upor manjši<ref name="ReferenceA">Green in Swanborough 2001, str. 13.</ref>. Namesto, da bi pustil sprednji del motorja odprt (s tem bi omogočil učinkovito zračno hlajenje motorja, a hkrati povzročil večji zračni upor), je Tank pustil le manjšo odprtino med ogrodjem motorja in nosilcem propelerja, s čimer je omogočil zadostni vstop zraka, le-ta pa se je nato razporedil po motorju s pomočjo dodatnega 12-listnega [[ventilator]]ja<ref>Price 2000, str. 6.</ref>, t. i. ''"impelerja".'' Vendar vprašanje hlajenja druge vrste valjev s tem še vedno ni bilo povsem rešeno.
 
Uporaba zvezdastega motorja pri Fw 190 tako tako ne bi vplivala na vzporedno proizvodnjo Bf 109 (zanj so bili v prvi vrsti rezervirani motorji DB V12 s tekočinskim hlajenjem), s čimer je RLM še povečal svoje zanimanje<ref name="ReferenceA"/>.
[[Slika:Focke-Wulf Fw 190 050602-F-1234P-005.jpg|right|thumb|250px|Focke-Wulf Fw 190 v letu]]
 
Prvih nekaj mesecev bojnega delovanja so [[zavezniki|zavezniški]] [[vojaški pilot]]i zamenjevali tega novega lovca z nemško-zaplenjenimi ''[[Curtiss P-36 Mohawk]]i'' (dobili so jih po [[Francija|francoski]] [[kapitulacija|kapitulaciji]]). Novi lovec je bil boljši kot Spitfire Mk V, ki je bil takrat v uporabi pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAFu]], v skoraj vseh pogledih, razen v radiju zavoja. Ko so zavezniške letalske izgube naraščale in ko je Luftwaffe prevzela nadzor nad [[Rokavski preliv|Rokavskim prelivom]], so zavezniki načrtovali tudi uporabo [[komandos]]ov, da bi zaplenili ''Fw-190'' na nemškem [[letališče|letališču]]. Toda napad je postal nepotreben, ko je pozno junija 1942 nemški pilot, nadporočnik [[Armin Faber]], po nesreči pristal (bolje rečeno se je izgubil) na britanskem letališču. Britanci so tako dobili "v dar" povsem nedotaknjen ''Fw 190 A-3''<ref>[http://ipmsstockholm.org/magazine/1998/12/stuff_eng_profile_fw190.htm Armin Faber]</ref>. Izkoristili so to priložnost in dodobra preučili in preizkusili letalo<ref>[http://www.bbc.co.uk/ww2peopleswar/stories/82/a8404382.shtml Rafwaffe]</ref>. Potrdili so, da je ''Fw 190'' od ''Spitfira Mk.V'' boljši v skoraj vseh pogledih. Prevzeli so nemški [[hladilni sistem]] in način vgraditve [[zvezdasti motor|zvezdastega motorja]] in ga uporabili pri izdelavi [[Hawker Siddeley]]jevega ''[[Hawker Tempest|Tempesta II]]'', hkrati pa so pospešili razvoj ''Spitfira Mark IX''.
 
Prva množična pomembnejša uporaba ''Fw 190'' v boju se je zgodila [[19. avgust]]a [[1942]] med [[operacija Jubilee|operacijo Jubilee]], zavezniškim napadom na [[Dieppe]]. ''Jagdgeschwadra'' [[Jagdgeschwader 2 »Richthofen«|JG 2]] in [[Jagdgeschwader 26|JG 26]] sta bila malo pred tem opremljena s ''Fw 190'', tako da sta na dan spopada lahko poletela s 115 lovci (vključenih je bilo še nekaj letal [[Bf 109 G]]). RAF je poslala nad Dieppe čez 300 lovcev; večina je bila ''Spitfire V'', nekaj ''Spitfire Mk IX'' in ''[[Hawker Typhoon]]ov''. Poleg tega so uporabili še več eskadrilj [[Hawker Hurricane|Hawker Hurikanov]] in [[North American P-51 Mustang]]ov za [[lovski bombnik|lovskobombniške]] in [[izvidniško letalo|izvidniške]] naloge. V celotni operaciji so Nemci izgubili 25 ''Fw 190'' (vključena so tudi letala, ki so se razbila pri pristajanju), medtem ko so dosegli 106 [[zračna zmaga|zračnih zmag]]. Britanci so izgubili 81 članov posadke (mrtvi ali zajeti), medtem ko so Nemci imeli le 14 mrtvih<ref>[http://www.luftwaffe.cz/dieppe.html Luftwaffe.cz]</ref>. Med operacijo so ''Fw 190'' uspešno uporabili tudi v zračnih napadih proti zavezniškim [[vojne ladje|vojnim ladjam]]<ref>[http://fw190.hobbyvista.com/dieppe.htm Fw190.hobbyvista.com]</ref>.
Na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] je ''Fw 190'' dosegel največjo slavo z enoto [[Jagdgeschwader 54 »Grünherz«|JG54 ''Grünherz'']]. JG54 je bila prva enota, ki je (marca 1943) v celoti zamenjala ''Bf 109'' s ''Fw 190''. V enoti so delovali nekateri najboljši [[letalski as]]i celotne vojne: [[Otto Kittel]] (267 zračnih zmag), [[Walter Nowotny]] (258 zmag),...
 
Leta 1943 sta [[Jagdgeschwader 2 »Richthofen«|JG 2]] in [[Jagdgeschwader 26|JG 26]], opremljena s ''Fw 190'', izvajala številne lovskobombniške napade vzdolž južne obale [[Anglija|Anglije]]. Prvi uspehi so bili kmalu pozabljeni, saj so imeli številne izgube; ''Hawker Typhooni'' so se izkazali za boljše na nizkih višinah. Tega leta so pričeli Nemci uvajati nove lovskobombniške in jurišne različice Fw-190 na vzhodni fronti, s katerimi so pričeli nadomeščati ''[[Junkers Ju 87|štuke]]''. Te so nad Anglijo doživljale strahovite izgube.
 
Ko je [[Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike|Vojno letalstvo Kopenske vojske ZDA]] (USAAF) leta 1943 pričelo vse pogosteje izvajati dnevna bombardiranja, je ''Fw 190'' postal tudi »uničevalec bombnikov«; opremili so ga z močnejšim oklepom, kar je povzročilo slabljenje manevrskih sposobnosti v višjih zračnih plasteh. ''Stodevetdesetke'' so zaradi tega večkrat postale žrtev zavezniških spremljevalnih lovcev.
 
; Fw 190 A-2
Prvi '''Fw 190 A-2''' so bili sestavljeni avgusta 1941. Različica je bila opremljena z novimi motorji BMW 801 C-2 (1.600 [[konjska moč|KM]]/1.190 [[vat|KW]]), ki so končno rešili večino težav s pregrevanjem motorja. Dodana so bile tudi nove ventilatorske odprtine , ki so prispevale k še večjemu hlajenju. Posodobili so tudi oborožitev: oba krilna mitraljeza MG 17 so zamenjali s topoma 20&nbsp;mm [[MG 151|MG 151/20E]] in posodobili namernilninamerilni sistem ''Revi C12/C'' z novejšim ''C12/D''. Nekatere ''A-dvojke'' so bile opremljene tudi z nosilci bomb ''ETC-501''. Izboljšali so tudi hidravlično pristajalno kolesje z električnim upravljanjem. S to različico so Nemci prevzeli pobudo in dosegli premoč v zraku nad Britanci.
 
Zaradi podobnosti z ''A-3'', večina zajema obe različici hkrati pri navajanju števila izdelanih letal in sicer je bilo izdelanih okoli 910 letal obeh različic med oktobrom 1941 in avgustom 1942<ref name="Janowicz 2001, str. 25-27">Janowicz 2001, str. 25-27.</ref>.
Brezimni uporabnik