Focke-Wulf Fw 190 Würger: razlika med redakcijama

(pravopis)
[[Focke-Wulf]] '''Fw 190 Würger''' (''[[srakoper]]''; tudi ''mesarska ptica'') je bilo enosedežno, [[letalski motor|enomotorno]] [[lovsko letalo]] v uporabi [[Tretji rajh|nemške]] [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] in eno najboljših letal svoje kategorije tistega obdobja. Skupaj je bilo izdelanih več kot 20.000 letal, večina pa jih je bila v uporabi med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Od teh letal je bilo okoli 6.000 [[lovski bombnik|lovskih bombnikov]]. Proizvodnja se je pričela leta [[1941]] in nadaljevala do konca vojne. Letalo so izdelovali v več kot 150 različicah<ref>[http://fw190.hobbyvista.com/variants.htm Fw190.hobbyvista.com]</ref>. Zadnje različice (npr. D-9, tudi ''Dora'') so bile enakovredne z [[zavezniki|zavezniškimi]] lovci, a jih je bilo premalo, da bi lahko ključno spremenili potek [[zračno bojevanje|zračnega bojevanja]] med drugo svetovno vojno.
 
Fw 190 je bil pri pilotih izjemno priljubljen in veljal za boljšega kot [[Supermarine Spitfire]] Mk V, ko sta se prvič srečala leta 1941<ref>Andrews in Morgan 1987, str. 225.</ref> nad Dieppom. V primerjavi z [[Messerschmitt Bf 109|Bf 109]] je bil Fw 190 delovno orožje, ki je bilo uspešno uporabljeno za različne naloge: [[jurišnik]], daljinski [[spremljevalni lovec]], [[nočno lovsko letalo|nočni lovec]] in, po zamenjavi motorja v seriji D, visokovišinski [[lovec prestreznik]].
 
== Zgodnji razvoj ==
Jeseni 1937 je ''[[Reichsluftfahrtministerium]]'' (RLM) oz. ''Rajhovsko letalsko ministrstvo'' naprosilo več oblikovalcev, naj izdelajo nov lovec, ki bo deloval skupaj z [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmittom Bf 109]], osnovnim nemškim lovcem. Kljub temu, da je bilo Bf 109 zelo učinkovito letalo, je RLM skrbel hitri razvoj sovražnikovih lovcev in so tako rabili novo letalo, ki bo bilo kos novejšim zavezniškim lovcem<ref>Shacklady 2005, str. 25.</ref>.
 
[[Kurt Tank]] se je odzval s številnimi načrti; večina konceptov je bila zamišljenih okoli tekočinsko-hlajenih [[vrstni motor|vrstnih motorjev]]. Toda šele z modelom, ki je predvideval zračno-hlajeni, 18-valjni [[BMW 139]] [[zvezdasti motor]], je vzbudil pozornost RLM-ja. V tistem času zvezdasti motorji niso bili pogosti, saj so imeli velik, odprt vstopni del za propelerjem, zaradi česar je veljalo prepričanje, da ustvarjajo preveč [[zračni upor|zračnega upora]]. Tank je videl uspeh zvezdastih motorjev [[Pratt & Whitney Wasp]], ki jih je uporabljala [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojna mornarica ZDA]] in je tako oblikoval prostor za motor, da je bil upor manjši<ref name="ReferenceA">Green in Swanborough 2001, str. 13.</ref>. Namesto, da bi pustil sprednji del motorja odprt (s tem bi omogočil učinkovito zračno hlajenje motorja, a hkrati povzročil večji zračni upor), je Tank pustil le manjšo odprtino med ogrodjem motorja in nosilcem propelerja, s čimer je omogočil zadostni vstop zraka, le-ta pa se je nato razporedil po motorju s pomočjo dodatnega 12-listnega [[ventilator]]ja<ref>Price 2000, str. 6.</ref>, t. i. ''"impelerja".'' Vendar vprašanje hlajenja druge vrste valjev s tem še vedno ni bilo povsem rešeno.
 
Uporaba zvezdastega motorja pri Fw 190 tako tako ne bi vplivala na vzporedno proizvodnjo Bf 109 (zanj so bili v prvi vrsti rezervirani motorji DB V12 s tekočinskim hlajenjem), s čimer je RLM še povečal svoje zanimanje<ref name="ReferenceA"/>.
 
== Prototipi ==
[[Slika:Focke-Wulf Fw 190 050602-F-1234P-005.jpg|right|thumb|250px|Focke-Wulf Fw 190 v letu]]
 
Prvih nekaj mesecev bojnega delovanja so [[zavezniki|zavezniški]] [[vojaški pilot]]i zamenjevali tega novega lovca z nemško-zaplenjenimi ''[[Curtiss P-36 Mohawk]]i'' (dobili so jih po [[Francija|francoski]] [[kapitulacija|kapitulaciji]]). Novi lovec je bil boljši kot Spitfire Mk V, ki je bil takrat v uporabi pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAFu]], v skoraj vseh pogledih, razen v radiju zavoja. Ko so zavezniške letalske izgube naraščale in ko je Luftwaffe prevzela nadzor nad [[Rokavski preliv|Rokavskim prelivom]], so zavezniki načrtovali tudi uporabo [[komandos]]ov, da bi zaplenili ''Fw-190'' na nemškem [[letališče|letališču]]. Toda napad je postal nepotreben, ko je pozno junija 1942 nemški pilot, nadporočnik [[Armin Faber]], po nesreči pristal na britanskem letališču. Britanci so tako dobili "v dar" povsem nedotaknjen ''Fw 190 A-3''<ref>[http://ipmsstockholm.org/magazine/1998/12/stuff_eng_profile_fw190.htm Armin Faber]</ref>. Izkoristili so to priložnost in preučili letalo<ref>[http://www.bbc.co.uk/ww2peopleswar/stories/82/a8404382.shtml Rafwaffe]</ref>. Potrdili so, da je ''Fw 190'' od ''Spitfira Mk.V'' boljši v skoraj vseh pogledih. Prevzeli so nemški [[hladilni sistem]] in način vgraditve [[zvezdasti motor|zvezdastega motorja]] in ga uporabili pri izdelavi [[Hawker Siddeley]]jevega ''[[Hawker Tempest|Tempesta II]]'', hkrati pa so pospešili razvoj ''Spitfira Mark IX''.
 
Prva množična pomembnejša uporaba ''Fw 190'' v boju se je zgodila [[19. avgust]]a [[1942]] med [[operacija Jubilee|operacijo Jubilee]], zavezniškim napadom na [[Dieppe]]. ''Jagdgeschwadra'' [[Jagdgeschwader 2 »Richthofen«|JG 2]] in [[Jagdgeschwader 26|JG 26]] sta bila malo pred tem opremljena s ''Fw 190'', tako da sta na dan spopada lahko poletela s 115 lovci (vključenih je bilo še nekaj letal [[Bf 109 G]]). RAF je poslala nad Dieppe čez 300 lovcev; večina je bila ''Spitfire V'', nekaj ''Spitfire Mk IX'' in ''[[Hawker Typhoon]]ov''. Poleg tega so uporabili še več eskadrilj [[Hawker Hurricane|Hawker Hurikanov]] in [[North American P-51 Mustang]]ov za [[lovski bombnik|lovskobombniške]] in [[izvidniško letalo|izvidniške]] naloge. V celotni operaciji so Nemci izgubili 25 ''Fw 190'' (vključena so tudi letala, ki so se razbila pri pristajanju), medtem ko so dosegli 106 [[zračna zmaga|zračnih zmag]]. Britanci so izgubili 81 članov posadke (mrtvi ali zajeti), medtem ko so Nemci imeli le 14 mrtvih<ref>[http://www.luftwaffe.cz/dieppe.html Luftwaffe.cz]</ref>. Med operacijo so ''Fw 190'' uspešno uporabili tudi v zračnih napadih proti zavezniškim [[vojne ladje|vojnim ladjam]]<ref>[http://fw190.hobbyvista.com/dieppe.htm Fw190.hobbyvista.com]</ref>.
Na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] je ''Fw 190'' dosegel največjo slavo z enoto [[Jagdgeschwader 54 »Grünherz«|JG54 ''Grünherz'']]. JG54 je bila prva enota, ki je (marca 1943) v celoti zamenjala ''Bf 109'' s ''Fw 190''. V enoti so delovali nekateri najboljši [[letalski as]]i celotne vojne: [[Otto Kittel]] (267 zračnih zmag), [[Walter Nowotny]] (258 zmag),...
 
Leta 1943 sta [[Jagdgeschwader 2 »Richthofen«|JG 2]] in [[Jagdgeschwader 26|JG 26]], opremljena s ''Fw 190'', izvajala številne lovskobombniške napade vzdolž južne obale [[Anglija|Anglije]]. Prvi uspehi so bili kmalu pozabljeni, saj so imeli številne izgube; ''Hawker TajfuniTyphooni'' so se izkazali za boljše na nizkih višinah. Tega leta so pričeli Nemci uvajati nove lovskobombniške in jurišne različice Fw-190 na vzhodni fronti, s katerimi so pričeli nadomeščati ''[[Junkers Ju 87|štuke]]''.
 
Ko je [[Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike|Vojno letalstvo Kopenske vojske ZDA]] (USAAF) leta 1943 pričelo vse pogosteje izvajati dnevna bombardiranja, je ''Fw 190'' postal tudi »uničevalec bombnikov«; opremili so ga z močnejšim oklepom, kar je povzročilo slabljenje manevrskih sposobnosti v višjih zračnih plasteh. ''Stodevetdesetke'' so zaradi tega večkrat postale žrtev zavezniških spremljevalnih lovcev.
== Fw 190 A ==
; Fw 190 A-1
'''Fw 190 A-1''' je bil prvič predstavljen junija 1941. Prva letala so bila poslana ''Erprobungsstaffel''- ''preizkuševalna eskedrilja''- (bivšemu II./[[Jagdgeschwader 26|JG 26 »Schlageter«]]) za nadaljnja testiranja. Po testih so ''A-1'' bila dodeljena novemu II./JG 26, ki je deloval na letališču Le Bourget v bližini [[Pariz]]a. Ta različica je bila opremljena z motorjem [[BMW 801|BMW 801C-1]] (1.560 [[konjska moč|KM]]/1.160 [[vat|KW]]), 2 [[mitraljez]]oma [[MG 17]] nad motorjem, 2 v krilih in dvema [[top]]oma [[MG FF|MG FF/Ms]] v krilih. Piloti so se pritoževali, da so mitraljezi MG 17 skoraj popolnoma neuporabni v sodobnem bojevanju in so jim tako dali vzdevek »ropotuljice«. Izdelani sta bili 102 letali te serije, izdelovali pa so jih med junijem in avgustom 1941. Zaradi pregrevanja motorja je bila življenjska doba večine letal te serije le 30-40 ur, nato pa jim je bilo potrebno zamenjati motor<ref>Janowicz 2001, str. 25.</ref>.
 
Junija 1941 je II./[[Jagdgeschwader 26|JG 26]] kot prva enota prejela letala ''A-1''. [[18. september|18. septembra]] 1941 je poveljnik skupine, stotnik [[Walter Adolph]] ([[letalski as]]), vzletel še z 8 drugimi lovci na nalogo spremljati nemški [[tanker]]. Pri tem so naleteli na britansko skupino [[Blenheim]]ov, [[Supermarine Spitfire|Spitfirov]] in [[Hawker Hurricane|Hurikanov]]. V spopadu je bil Adolph sestreljen. Sestrelitev je uspela angleškemu letalskemu asu [[Cyril Babbage|Cyrilu Babbageu]], Adolphov lovec pa je bil prvo izgubljeno letalo ''Fw 190'' v boju<ref>[http://www.luftwaffe.cz/adolph.html Luftwaffe.cz - Walter Adolph]</ref>.
[[Slika:FW190-D9.jpg|thumb|right|250px|Fw 190 D-9]]
 
''Fw 190D'' (vzdevek ''Dora'' oz. ''Dolgonosa Dora'' - ''Langnasen-Dora'') je bila posodobljena serija ''A'', predelana tako, da je lahko uspešno napadala visoko leteče ameriške bombnike. Dora je imela so vodnohlajen motor Junkers [[Jumo 213]]A (1.726 [[konjska moč|KM]]/1.287 [[vat|KW]]). Ob pričetku proizvodnje so načrtovali, da bodo s serijo ''D'' popolnoma zamenjali serijo ''A'', tako da so prvo različico serije ''D'' poimenovali kot ''Fw 190D-9'', saj je bila ''A-8'' zadnja različica serije ''A''. Problemi pri proizvodnji motorja Jumo pa so povzročili, da je serija ''A'' ostala v proizvodnji dalj časa kot je bilo načrtovano.
 
Zaradi večkratnih poskusov, da bi ustvarili uspešno novo generacijo ''Fw 190'' in na podlagi komentarjev nekaterih nemških pilotov, so bila pričakovanja glede serije ''D'' zelo nizka. Poleg tega je Tank oznanil, da bo različica ''D-9'' le vmesna različica med letaloma ''Fw 190'' in ''Ta 152''. Šele s prihodom pozitivnih mnenj s strani frontnih pilotov so prepričali vodstvo Luftwaffe<ref>Donald 1994, str. 80.</ref>.Ugotovili so, da se ''D-9'' odlično odziva na ukaze in ima izjemne letalne sposobnosti ter tako prišli do odkritja, da je ta različica odgovor na iskani visokovišinski, hitri [[prestreznik]]. Ko so ga upravljali izkušeni piloti, so se lahko enakovredno kosali z ameriškimi ''P-51'' in britanskimi ''Spitfiri Mk XIV''. Zaradi tega ''Dora'' velja za vrh nemške letalske industrije propelerskih letal.
Brezimni uporabnik