Manfred von Richthofen: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
'''Manfred Albrecht Freiherr von Richthofen''', [[Nemci|nemški]] [[plemič]], [[častnik]], [[vojaški pilot]] in [[letalski as]], * [[2. maj]] [[1892]], [[Breslau]], [[Nemško cesarstvo]] (danes [[Wrocław]], [[Poljska]]) † [[21. april]] [[1918]], [[Morlancourt]] pri [[Vaux-sur-Somme]], [[Francija]].
 
[[Rittmeister]] Manfred Albrecht [[Freiherr]] [[von]] [[Richthofen]] je bil najuspešnejši [[Nemško cesarstvo|nemški]] in svetovni letalski as [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Še danes velja za asa med asi. Vendar so bila sprva večina njegovih žrtev počasna dvosedežna francoska in angleška izvidniška letala. Zaslovel je, potem ko je sestrelil angleškega asa LanoeLanoeja Hawkerja, ki je bil 23. november 1916 njegova enajsta žrtev.
 
Njegov mlajši brat [[Lothar von Richthofen|Lothar]] in daljni bratranec [[Wolfram von Richthofen|Wolfram]] sta tudi oba postala letalska asa v tej [[svetovna vojna|svetovni vojni]],; Wolfram, kot oficir Luftwaffe, še celo v drugi svetovni vojni.
 
== Življenjepis ==
V svojem prvem mesecu bojev je dosegel 6 zračnih zmag.
 
Kmalu si je omislil tudi povsem rdeče obarvano letalo, sprva je letel na Albatrosih, kasneje pa na trikrilniku [[Fokker Dr.I]]. Zaradi rdeče barve je postal viden in poznan, zaradi tega si je pri Angležih prislužil vzdevek ''Rdeči baron'', ''Rdeči bojni letalec'' (''Der'' ''Rote Kampfflieger'') pri Nemcih in ''"Le petit rouge"'' pri Francozih. Vzdevek Rdeči baron so kasneje Nemci povzeli kar pood AngležihAngležev.
 
Junija 1917 je postal poveljnik prvega lovskega polka, Jagdgeschwader 1, ki je kmalu dobil neuradni naziv [[Leteči cirkus]] (uradno je bil imenovan po njem), ki je bil sestavljen iz najboljših [[Nemci|nemški]] [[pilot]]ov in je deloval na zahodni fronti. Po njegovi smrti ga je kot poveljnika Jaste 11 nasledil nihče drug kot Hermann Goering, kasnejši nacistični poveljnik Lufwaffe.
 
V nedeljo, 21. april<nowiki/>a 1918 je takoj po enajsti uri dopoldne umrl med [[zračni boj|zračnim bojem]]. Uradno ga je sestrelil kanadski pilot [[Arthur Roy Brown]] z letalom Sopwith Camel, ki je prišel na pomoč mlademu pilotu, sorojaku [[Wilfid|Wilfridu]] »Woopu« [[May]]u. Obstaja več različic, kdo ga je sestrelil: večina zatrjuje, da so ga v resnici sestrelili [[Avstralci|avstralski]] [[pehota|pehotni]] [[vojak]]i, ki so s strojnicami streljali na njegovo nizko ltečeleteče letalo. Tega dejanja so bili "osumljeni" trije avstralski mitraljezci: Robert Buie in Cedric Bassett Popkin z Vickersovima strojnicama in Willy John »Snowy« Evans z Lewisovo strojnico. Obe angleški strojnici sta uporabljali enako standardno strelivo kalibra .303" (7,69&nbsp;mm). Po številnih rekonstrukcijah usodnega dogodka so kanadskega pilota Browna in avstralskega mitraljezca Buieja kot možna storilca izločili, ostala sta le Popkin in Evans. Ena sama krogla tega kalibra je smrtno zadela von Richthofna in mu prebila prsni koš. Lahko je celo še pristal in pri tem razbil letalo. Avstralski bolničar "Ted" Smout ga je zadnji videl živega. Preden je izdihnil je izdavil še: ''"Kaputt"''. Truplo so po smrti izdatno poslikali, narejena je bila tudi obdukcija. Kdo je v resnici zadel Richthofna ne bomo nikoli izvedeli. Danes bi to zlahka lahko ugotovili z balistično preiskavo. Kanadski pilot Arthur Roy Brown, uradni zmagovalec nad Rdečim baronom, je vztrajno molčal vse do svoje smrti leta 1952. »Snowy« Evans je po vrnitvi domov v rodno Avstralijo, žal že leta 1925 brez naslednikov umrl. Za njim ni ostala niti ena fotografija. Kar nekaj opisov usodnega dogodka je podal preostali udeleženec Avstralec Cedric Popkin.
 
Rdeči baron se je še kar izkazal, čeprav ni bil rojen pilot in taktik kot njegov učitelj Oswald Boelcke, bil pa je izvrsten strelec. Že doma kot mlad lovec je na lovu rad streljal na vse kar leze in gre. Nemci so ob vseh njegovih junaštvih tudi pozabili navesti, da je veliko od njegovih 80. zmag, vsaj na začetku, dosegel proti počasnim izvidniškim dvosedežnikom, ki so bili na začetku vojne še neoboroženi. Imel je tudi zelo grdo navado, da je po sestrelitvi rad pristajal ob ruševinah nasprotnika, in si vzel kakšen "spominek" zase: usnjeno čelado, rokavice ali škornje, pilotska očala, zapestne ure, osebne dokumente, izrezal registrske oznake letal in si doma uredil "spominsko sobo" z ostudno zbirko teh predmetov. Za lestenec je uporabil kar motor nasprotnikovega letala, namesto svečk pa so namestili devet žarnic. Za to obstajajo dokumentirani dokazi. Med podrejenimi piloti je sicer užival veliko spoštovanje, bil pa je zelo zaprt človek in je imel zelo malo pravih prijateljev. Njegov mlajši brat Lothar, tudi pilot, pa je bil njegovo pravo nasprotje: odprt, vesel, družaben in zelo priljubljen.
Brezimni uporabnik