Ivan Žolger: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 22:
Tako je šefu cesarskega kabineta grofu [[Arthurj Polzer-Hoditz|Arthurju Polzer-Hoditzu]] 17. oktobra 1917 pisal: ''»Iz dneva v dan raste število tistih južnih Slovanov, ki od Avstrije in njenih birokratskih voditeljev ničesar več ne pričakujejo in svoje upanje že usmerjajo na antanto oz. mirovno konferenco«'' 6. maja 1918 je odstopil z ministrskega položaja zaradi premočnega velenemškega vpliva in osebnih nasprotij s Seidlerjem. Njegovo ministrovanje je bilo sicer kratko, vendar je vplivalo na njegovo nadaljnjo kariero, kasneje je bil zaradi tega predstavnik na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]].
 
Ob [[Prevrat 1918|prevratu 1918]] je [[Jugoslovanska demokratska stranka|JDS]] predlagala Žolgerja kot Slovenca na najvišjem položaju v avstrijski državni upravi za predsednika narodne vlade za Slovenijo, vendar ga je [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]] odklonila, češ da je preveč liberalen. Novembra 1918 se je vrnil v Slovenijo in ponudil svoje usluge [[NarodnaPrva narodna vlada Slovenije|Narodni vladi]]; ta ga je 10. novembra postavila za predsdenika upravne komisije v oddelek za notranje zadeve. Kmalu je predložil načrt začasne ustave in uprave za Slovenijo, ki ga je sodelavci pripravil že na Dunaju. T. i [[Žolgerjeva ustava]] je izšla 14. novembra skoraj nespremenjena kot Naredba celokupne vlade o prehodni upravi na ozemlju Narodne vlade v Ljubljani. Čez 4 dni je Žolger postal še vodja pisarne za okupirano ozemlje.
 
Podpredsednik vlade [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] [[Anton Korošec]] je namesto sebe predlagal Žolgerja za glavnega slovenska zastopnika na mirovni konferenci v Parizu, kar pa je naletelo na odpor pri nekaterih [[Antanta|antantnih]] delegatih, zlasti [[Italijani]]h, ki so videli v Žolgerju ministra premagane Avstro-Ogrske).