Redakcija: 10:49, 13. julij 2016 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj pp ref ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:22, 30. december 2016 uredi razveljavi Sporti (pogovor \| prispevki) Administratorji 182.432 urejanj m Razločitev: Velika depresija → Velika gospodarska kriza, Mir → Mir (družbeno stanje); Odstranitev povezave: Vir Novejše urejanje →
Vrstica 31: <!--[[Slika:Silent Spring Book-of-the-Month-Club edition.JPG\|thumb\|Objavljeno leta 1962. [[Silent Spring]] (Tihaspomlad) bila je knjiga ki je podtaknila [[ekološko gibanje]]]]--> Po gubitkih tekom [[Velika ~~depresija~~gospodarska kriza\|Velike depresije]] in Druge svetovne vojne, razviti svet je prešel v ˝veliko pospešitev˝ rasti in populacije post-1950-ih let("[[Zlati čas kapitalizma]]") medtem ko je rastoče [[ekološki pokret]] poudarilo povezanost ekoloških stroškov z mnogimi materialnimi prednostmi v katerih se je sedaj lahko uživalo. Novosti v tehnologiji vključevale so plastiko, sintetične kemikalije in nuklearno energijo dokler so fosilna goriva prav tako nadaljevale transformacijo društva. Negativne učinke nove tehnologije dokumentirala je ameriška morska biologinja, naturalistka in ekologinja [[Rachel Carson]] v svoji vplivni knjigi ''[[Silent Spring]]'' (Tiha spomlad) iz leta 1962. Ameriški geoznanstvenik [[M. King Hubbert]] v svoji teoriji o piku nafte iz leta 1956, je predivdeval period[[pik nafte\|vrh proizvodnje nafte]]<ref>Grove, N. (1974). [http://www.hubbertpeak.com/hubbert/natgeog.htm "Oil, the Dwindling Treasure."] ''[[National Geographic]].'' Prevzeto 29. marca 2009.</ref> Tekom 1970-ih zaskrbljenost ekologizma okoli onesnaženja, eksplozije prebivalstva, konzumerizma in izčrpanja končnih virov izrazil je izraz v delih ''Is growth obsolete?'' (Ali je rast zastarela?) američkega ekonomista [[William Nordhaus\|Williama Nordhausa]] in [[James Tobin\|Jamesa Tobina]]<ref>Nordhaus & Tobin (1972).</ref>, ''[[Small Is Beautiful]]'' (Majhno je prečudovito) britanskega ekonomista [[Ernst Friedrich Schumacher\|Ernsta Friedricha Schumachera]] iz 1973. in ''[[The Limits to Growth]]'' (Meje rasti) iz 1975. katere je publiciral globalni thinktank [[Rimski klub]]. Do kasnejšega dvajsetega stoletja ekološki problemi poprimili so globalne razmere<ref>Meadows et al. (1972).</ref><ref name=LPR> World Wide Fund for Nature (2008). [http://assets.panda.org/downloads/living_planet_report_2008.pdf ''Living Planet Report 2008'']. Prevzeto 29. marca 2009.</ref><ref>Millennium Ecosystem Assessment (2005). [http://www.millenniumassessment.org/documents/document.354.aspx.pdf ''Ecosystems and Human Well-being: Biodiversity Synthesis.''] World Resources Institute, Washington, DC. pp. 1-85. Prevzeto 8. julija 2009.</ref><ref>Turner, G.M. (2008). [http://web.archive.org/web/20080825111322/http://www.csiro.au/files/files/plje.pdf" A Comparison of The Limits to Growth with 30 Years of Reality."] ''Global Environmental Change'' '''18''': 397–411. Online version published by CSIRO Sustainable Ecosystems. Preuzeto 3. januarja 2009.</ref> a energetske krize iz 1973. i 1979. demonstrirale so koliko je velika globalna skupščina postala odvisna od neobnovljivih virov . [[Svetovna komisija za okolje in razvoj]] [[Združeni narodi\|Združenih narodov]] (Brundtlandska komisija) objavila je leta 1987. poročilo ''Our Common Future'' (Naša skupna bodočnost)v katerem stoji kako je [[održivi razvoj]] potreben zaradi zadovoljevanja človekovih potreb, istočasno ne povečuje ekološke probleme. Gotovo vse zemlje na svetu so imele leta 1961. več kot dovolj kapaciteta za zadovoljevanje svojih lastnih potreb, ali se do leta 2005 situacija radikalno spremenila, in so tako mnoge zemlje zaradi zadovoljevanja svojih potreb morale uvoziti resurse iz ostalih držav<ref name = LPR/>. Pojavilo se je gibanje proti trajnostnem življenju, ki temelji na dvig javnega ozaveščanja in osvajanja recikliranja ter obnovljive energije. Razvoj obnovljivih izvorov energije tekom 1970-ih i 1980-ih, prvenstveno vetrenih turbin in fotovoltaika, ter povećana uporaba hidroelektriciteta, predstavljal je eno od prvih trajnostnih alternativnih generaciji fosilnih goriv in nuklearne energije<ref>Southface Energy and Environmental Resource Center. [http://www.southface.org/solar/solar-roadmap/solar_how-to/history-of-solar.htm The history of solar power]. Prevzeto 7. aprila 2009.</ref><ref>Dodge, D. [http://www.telosnet.com/wind/ An Illustrated history of wind power development]. TelosNet. Prevzeto 7. aprila 2009.</ref>. Vrstica 50: :''Glavni članek: [[I PAT]]'' Glavni pogon ljudskega učinka na Zemljine sisteme je [[potrošnja]] [[biofizika\|biofizičnih]] ~~[[vir]]ov~~virov. Ljudska potrošnja se lahko razdeli na tri ključne komponente: [[populacija\|populacijske]] številke, stopnjo potrošnje ([[priliv]]), ter učinek po prvotni uporabi virov ( katera je odvisna od izkoriščene [[tehnologija\|tehnologiji]]). To je izraženo s sledečo formulo: :::::::: I = P × A × T Vrstica 251: === Mir, varnost, socialno pravo === :''Več informacij: [[Mir (družbeno stanje)\|Mir]] in [[socialna pravica]]'' Socialni razdori kot so vojna, kriminal in korupcija odklanjajo vire iz področja največje ljudske potrebe, te uničujejo kapaciteto društev za planiranje bodočnosti ter na splošno grozijo ljudskem blagostanju in okolju<ref name = Blewitt2008,96/>. Strategije širokih osnov so namenjene trajnostnim socialnim ekosistemom ki vključujejo: poboljšano izobraževanje in politično polnomoč žena, posebej v zemljah v razvoju; večji smisel za socialno pravo posebej enakost bogatih in siromašnih kot tudi enakost med državami; ter medgeneracijska enakost<ref name=Cohen2006/>. Izčrpavanje naravnih virov vključujoč pitno vodo<ref>[http://www.grida.no/publications/vg/water2/page/3260.aspx "Water and Political Conflicts"] from [[United Nations Environment Programme]] 2008 [http://www.unep.org/dewa/vitalwater/ "Vital Water Graphics"] Prevzeto 16. marca 2009.</ref> povečuje verjetnost "bitko za vire""<ref>Billon, P. (ed.) (2005) [http://openlibrary.org/b/OL7800613M/The-Geopolitics-of-Resource-Wars-%28Cass-Studies-in-Geopolitics%29 The Geopolitics of Resource Wars] Prevzeto 5. aprila 2009.</ref>. Ta aspekt trajnostnosti označen je kot ekološka sigurnost in stvar za jasno potrebo globalne ekološke pogodbe zaradi upravljanja z viri kot so vodonosniki in reke katere mejijo z državnimi mejami, ter zaradi zaščite globalnih sistemov vključujoč oceane in atmosfero<ref>Kobtzeff, O. (2000). “Environmental Security and Civil Society”. In Gardner, H. (ed.) ''Central and South-central Europe in Transition''. Westport, Connecticut: Praeger, pp. 219–296.</ref>.

Trajnostnost: Razlika med redakcijama