Združene države Amerike: Razlika med redakcijama

: ''Glavni članek: [[Velika gospodarska kriza|Velika depresija]]''

[[Brezposelnost]] se pojavlja takisto v gospodarstvu Združenih držav. Stopnja [[frikcijska brezposelnost|frikcijske brezposelnosti]] je nezanemarljiva – a tudi ne razlog za resnejšo skrb – predvsem zavoljo visoke mobilnosti prebivalstva, ki pogosto menja [[delovno mesto|delovna mesta]]. [[Ciklična brezposelnost]] je kot značilnost obdobij [[gospodarska depresija|gospodarske depresije]] in recesije v [[20. stoletje|20. stoletju]] dvakrat dosegla skrb vzbujajočo stopnjo, in sicer prvič v obdobju [[velika depresijagospodarska kriza|velike depresije]] leta [[1933]] s 25 % brezposelne delovne sile ter drugič v recesiji 1982-1983, malone 10 %. [[Strukturna brezposelnost]] je ravno tako stalen pojav, ob premajhnem povpraševanju po določenih kadrih; značilna je za čas, ko so se ameriška podjetja pospešeno selila v države s cenejšimi produkcijskimi sredstvi. Stopnja nezaposlenosti izrazito niha tudi med skupinami različno izobraženih delavcev: leta [[1998]] je brez službe živel 7,1 odstotek nematuriranih delavcev in le 1,8 % diplomantov. Tudi to je eden izmed razlogov premoženjskih razlik in razlik v dohodkih med revnimi in bogatimi Združenih držav. Vrhnjih 20 odstotkov gospodinjstev po premoženju v državi je svoj delež skupnih narodnih dohodkov povečalo z 42,2 % leta [[1948]] na 47,3 % leta [[1998]], medtem ko se je dohodek spodnje petine v istem obdobju zmanjšal s 4,9 % na 4,2 %.<ref>U.S. Bureau of the Census</ref>