Fundamentalizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zeleni (pogovor | prispevki)
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 21:
Največja razlika med muslimanskimi ekstremisti oziroma fundamentalisti in krščanskimi ekstremisti je v priznanjih in naravi podpore, ki jo ekstremisti prejemajo. Krščanski ekstremisti ne dobijo praktično nobene podpore od krščanske ali katere koli druge organizacije v ZDA in po svetu. Čeprav se zdi po eni strani presenetljivo, da so bila celo nekatera teroristična dejanja storjena v imenu krščanske vere, kot je bilo na primer streljanje v judovskem dnevnem centru v Los Angelesu leta 1999, ki ga je izvedel krščanski ekstremist Buford O'Neal Furrow, jr, pa krščanski fundamentalizem ni nič manj nevaren za mednarodni mir in varnost kot druge oblike verskega ekstremizma. Skupine, ki izvajajo ekstremistična dejanja v imenu krščanske vere, so v glavnem povezane z ameriškimi konzervativnimi krščanskimi skupinami. Njihova dejanja so najbolj vidna v terorističnih dejanjih zoper splav (ubijanje zdravnikov, ki izvajajo abortus, in napadi na klinike, kjer se izvajajo), v napadih na homoseksualce in njihove somišljenike, v antisemitizmu in protiislamističnih grožnjah, zlasti po terorističnem napadu ZDA 11. septembra. Christian Identity Movement (v nadaljevanju CIM) je oznaka za gibanje, ki je razširjeno predvsem v ZDA, manjši del odpade tudi na Kanado in Veliko Britanijo. Gibanje, kot ga poznamo danes, se je razvilo iz »britanskega izraelizma« v 19. stoletju. Njihovo število članov je majhno, njihov nazor pa je skrajno konzervativno fundamentalističen. Člani so lahko medsebojno neodvisni, drugi so ohlapno povezani. Pomemben zgodovinski primer krščanskega fundamentalističnega boja je tudi teroristični odpor irskih odpornikov, ki se onkraj oblastnih razmerij ubesedi tudi kot konflikt med protestanti in katoliki.
 
Krščanski fundamentalizem se prav tako ukvarja s pravicami do izražanja vere, izražanja verskih prepričanj in udejanja verskih resnic, ki jih mora družba tolerirati. Praviloma je fundamentalizem posledica ožje pripadnosti skupnosti, porast takšnih gibanj pa objasnjujejo zs porastom različnih oblik čaščenja in odpiranjem zahtevnih javnih demokratičnih razprav o bioetiki, kjer so lahko revnejši kristjani uveljavljali svoja prepričanja.
 
=== Islamski fundamentalizem ===
Vrstica 30:
»Koran ni le praktični vodnik za organizacijo življenja posameznika in skupnosti; je operativna družbena znanost, saj tudi sama nastaja v realnem gibanju, ki z delovanjem ljudi omogoča celotnemu človeštvu in konkretnemu človeku vnovično osvojitev njegove avtentične biti. Zgodovina ima smisel, in sicer enega samega. Koran so božja navodila za uresničitev zgodovine«. Koran in Suna obsegata skupek pravil, imenovanih islamsko ali »šeriatsko pravo«. Je Alahova beseda, ki je dana človeku in zato šeriat pomeni muslimanu več kot zakon. Je idealno pravo, življenje z moralnimi načeli islama. Šeriat je tisti, ki dovoljuje dobra in prepoveduje slaba človekova dejanja.
 
Fundamentalistični pogled na islam tako določa zelo obsežni svetovni nazor, ki vključuje popolno uresničitev šeriatskega prava ter zavračajo zgodovinski razvoj islama. Islamski fundamentalizem je gibanje za »prvotni islam«. Mnogi so vpeljali v teologijo tudi šesti steber vere, džihad, katerega interpretacija pa je mnogokrat postala izrazito vojaška. Njegov cilj je islamizacija celotnega družbenega in političnega sistema ter svetovna islamska država, ki bi temeljila na islamskem šeriatskem pravu in na Koranu, kot najvišjem pravnem aktu. Islamsko versko pravo se imenuje šeriat (šarija), kar pomeni jasna, ravna pot. To pravo daje izčrpne smernice za življenje in za vodenje države. Kazni in odstopanja od takšnega ravnanja pa so stroga in mnogokrat odstopajo od mednarodnega prava. Versko prepričanje zahteva od vernika neko aktivnost pri pridobivanju vernikov, a predvsem krut obračun z neverniki v primeru konflikta v imenu edinega pravega Boga.
 
== Fundamentalizem in sociologija ==
Vrstica 44:
Fundamentalizem zaostruje mnoge elemente verujočega posameznika, saj skupnost verujočih omeji na bolj in manj delujoče in pomembne člane skupnosti. Osebe s kriminalno preteklostjo potrebujejo vso potrebno nego za nadaljnji razvoj in okrevanje.
 
Verska vzgoja in poudarjanje vrednot pri vzgoji je praviloma izredno cenjen del tako izobraževanja kot vzgoje otrok. A tovrstna vzgoja nima veliko povezave z napredovanjem znotraj družbe. Fundamentalizem je prepričan v škodljivost kršenja družbenih norm in v družbo, kjer so moralne, družbene in zakonite norme med seboj prepletene. Normativna ureditev je le redko razrahljana, kar pa naleti na odpor pri osebah, ki so odrasle v okolju, kjer je razrahljanost družbenih odnosov prinesla blagostanje. Fundamentalizem sam po sebi vsebuje raznovrstne pravice in dolžnosti, pri katerih nihče ni izjema. Liberalizem se sklicuje na iste pravice in dokazuje izjeme s političnim pritiskom.
 
[[Kategorija:Politika]]