Porodniški dopust: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→‎Dobre prakse: velik naslov
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 21:
 
=== Diskriminacija mater na delovnem mestu ===
Težave zs sklenitvijo delovnega razmerja, dodatne obremenitve, onemogočanje napredovanja, poslabšanje odnosa z nadrejenimi, večje tveganje za prekinitev delovnega razmerja ter razlike v višinah plač nekateri avtorji pojasnjujejo z različnimi percepcijami moških in žensk na delovnem mestu. Correl, Benard, Paik na primer ugotavljajo, da so bili udeleženci v vlogi selekcijskih kadrovikov njihove raziskave ob pregledu življenjepisov in prošenj za delo pristranski v prid očetom ter da so matere v očeh delodajalcev videne kot manj kompetentne, manj predane, manj primerne za zaposlitev ali napredovanje in si nasploh zaslužijo nižje plače. Poleg tega so od mater zahtevali večjo strokovnost in višje standarde pri izvedbi dela.<ref>{{Cite journal|last=Correll|first=S.J.|last2=Benard|first2=S.|last3=Paik|first3=I.|date=2009|title=Getting a Job: Is There a Motherhood Penalty?|url=|journal=American Journal of Sociology|doi=|pmid=|access-date=14.5.2016}}</ref> Tuje raziskave kažejo da so urne postavke mater približno 5% nižje (z vsakim otrokom) kot plače žensk brez otrok oziroma očetov<ref>{{Cite journal|last=Staff|first=Jeremy|last2=Mortimer|first2=Jeylan T.|date=2011-10-26|title=Explaining the Motherhood Wage Penalty During the Early Occupational Career|url=http://link.springer.com/article/10.1007/s13524-011-0068-6|journal=Demography|language=en|volume=49|issue=1|pages=1–21|doi=10.1007/s13524-011-0068-6|issn=0070-3370|pmc=3272159|pmid=22037996}}</ref>.
 
Podatki pridobljeni na slovenskem vzorcu očetov in mater kažejo, da so matere v večji meri poročale o negativnih izkušnjah z zaposlovanjem, pri čemer je dobra petina žensk in le 3% moških imelo težave pri iskanju službe zaradi načrtovanega starševstva. Materam je bilo v primerjavi z očetom večkrat onemogočeno napredovanje. Matere poročajo o več dodatnih obremenitvah na delovnem mestu kot očetje. O poslabšanju odnosov z nadrejenimi po rojstvu najmlajšega otroka pa poroča 13 % anketirank in le 3 % anketirancev. Pri ekstremno negativnih izkušnjah, kot je prekinitev delovnega razmerja s strani delodajalca, so razlike med moškimi in ženskami še večje, na primer več kot vsaka deseta ženska, stara do trideset let, poroča o tej izkušnji, anketiranci v tej starostni skupini pa o tej izkušnji ne poročajo.<ref name=":1" />