Sodišče Evropske unije: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m (nepravilno?) Nicejska pogodba = Niška pogodba = Pogodba iz Nice; vir: http://www.europarl.europa.eu/ljubljana/glossaire/n.htm
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 1:
'''Sodišče Evropske unije''' ({{lang-en|Court of Justice of the European Communities}}, [[kratica]] '''ECJ''') je bilo ustanovljeno leta [[1952]] in je vrhovna sodniška oblast [[Evropska skupnost|Skupnosti]]. Njena vloga je priskrbeti pravno zaščito za zagotovitev interpretacije in uresničevanje predpisov Evropske unije v skladu z določili primarne zakonodaje, to je osnovnih [[Pogodbe o Evropski skupnosti|pogodb evropskih skupnosti]] in [[Evropska unija|Evropske unije]].
 
Zakonodaja Skupnosti je neodvisna in enotna v vseh državah članicah ter ločena in nadrejena nacionalni zakonodaji. Sodišče zagotavlja, da se zakonodaja EU v vseh državah članicah razlaga na enak način, da je torej enaka za vse. Sodišče na prošnjo sodišč tudi razlaga zakonodajo EU.
 
Sodišče je pristojno za poravnavo pravnih sporov med državami članicami, inštitucijami EU, podjetji in posamezniki.
 
Od ustanovitve je naloga Sodišča Evropske unije, da zagotavlja „spoštovanje prava pri razlagi in uporabi" pogodb.
 
Sodišče Evropske unije v okviru te naloge:
Vrstica 24:
je sestavljeno iz 28 sodnikov (število držav članic EU). Pri razsojanju jim pomaga 8 generalnih pravobranilcev, ki podajo o vsaki zadevi svoje pravno mnenje. Sodniki imajo mandat 6 let, predsednik sodišča ima mandat 3 leta. Praviloma se odloča o zadevah v senatu petih ali treh sodnikov, možne pa so tudi sestave v obliki obče seje ali velikega senata 13 sodnikov. Sodniki ne smejo opravljati nobenih drugih funkcij ali dejavnosti, tako odplačnih kot neodplačnih.
 
Postopek pred Sodiščem je sestavljen tako zs pisnega kot ustnega dela. Obravnave so javne.
 
=== Pomen Sodišča EU ===
S sodbo v zadevi Van Gend & Loos<ref>{{Navedi splet|url=http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=87120&pageIndex=0&doclang=sl&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=31353|title=Sodba Sodišča EU|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> iz leta 1963) je Sodišče uvedlo načelo neposrednega učinka prava Skupnosti v državah članicah, ki evropskim državljanom zdaj omogoča, da se lahko pred nacionalnimi sodišči neposredno sklicujejo na pravo Unije. V tožbi se je pojavilo vprašanje nasprotja med nacionalno zakonodajo in določbami Pogodbe EGS (sedaj PES oz. Pogodba o delovanju EU). Sodišče je na podlagi vprašanja za predhodno odločanje, ki ga je prejelo od nizozemskega sodišča, sprejelo predhodno odločbo, s katero je potrdilo <u>doktrino neposrednega učinka</u>, ki prevoznemu podjetju pred nacionalnim sodiščem neposredno zagotavlja spoštovanje njegovih pravic, ki jih določa pravo Skupnosti.
 
Leta 1964 je sodba v zadevi Costa uveljavila '''<u>primarnost</u>''' <u>prava Skupnosti glede na notranjo zakonodajo</u>. Sodišče je uvedlo doktrino primarnosti prava Skupnosti, ki jo je utemeljilo s posebnostjo pravnega reda Skupnosti, ki se mora v vseh državah članicah uporabljati enotno.
Vrstica 122:
 
== Splošno sodišče ==
je ustanovljeno z Enotnim evropskim aktom kot "Sodišče prve stopnje". Zdaj gre za drugostopenjsko sodišče specializiranega sodišča, poleg tega pa odloča o o vseh tožbah, ki jih vložijo posamezniki in države članice, pa niso v pristojnosti drugih dveh sodišč. Sodišče je sestavljeno iz 28 sodnikov, ki imajo prav tako mandat 6 let.
 
Splošno sodišče je sestavljeno iz najmanj enega sodnika iz vsake države članice (35 leta 2016). Soglasno jih imenujejo vlade držav članic po posvetovanju z odborom, ki da mnenje o ustreznosti kandidatov. Njihov mandat traja šest let in lahko so ponovno imenovani. Sodniki Splošnega sodišča med seboj izvolijo predsednika za obdobje treh let. Sodnega tajnika imenujejo za šest let. Sodniki opravljajo naloge popolnoma nepristransko in neodvisno. Splošno sodišče v nasprotju s Sodiščem nima stalnih generalnih pravobranilcev, to nalogo lahko izjemoma zaupajo sodniku.