Redakcija: 15:40, 7. maj 2016 uredi Triglav 2000 (pogovor \| prispevki) Administratorji 9.096 urejanj m →‎Obdobje komunizma in socializma: pnp ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:39, 29. december 2016 uredi razveljavi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj pravopis Novejše urejanje →
Vrstica 22: ===Obdobje komunizma in socializma=== Od osvoboditve Ljubljane 9. maja 1945, so odbori OF dokončno prevzeli v mestu in na Ježici vso oblast. Že 16. maja so bile volitve v četrtne odbore [[Osvobodilna fronta\|OF]] in volitve delegatov za mestni odbor OF. Ljubljana je bila takrat razdeljena na sedem rajonov in 35 četrti. Pred volitvami v Narodnoosvobodilne odbore julija 1945 pa so Ljubljano razdelili na 10 četrti (Center, [[Bežigrad]], Ježica, Moste, Poljane, Rakovnik, Šiška, Šentvid, Tabor in Vič), s katerimi so zamenjali tedanje rajone in četrti. Na Ježici je postal prvi predsednik četrtnega NOO Jože Rozman, mali kmet in nekdanji strojnik kmetijske zadruge, tajnik pa Lojze Jernejc, predvojni komunist, aktivist OF in interniranec. Na Ježici je bila organizirana tudi postaja narodne milice. Od aprila do novembra 1947 je bil reorganiziran in razdeljen mestni ljudski odbor, ki ga je vodil Boris Cunder, aktivist iz domačiji Pri ruskem carju. Za tajnika je bil postavljen Stane Dovč iz [[Tomačevo\|Tomačevega]], aktivist OF. [[Dunajska cesta, Ljubljana\|Dunajsko cesto]], kasneje Tyrševo, je z obeh strani obdajal lep lipov in kostanjev drevored, ki sta s košato senco pokrivala oba pločnika, služila sta eden kolesarjem in mlekaricam, drugi pa pešcem. Najlepše je bilo takrat ko so cvetele lipe in kostanji. Cesta je bila ob robu obložena s tipičnimi obcestnimi poševnimi velikimi kamni, med njimi pa je bil jarek za odtok vode, v katerem so cestarji lepo nameščali kupe gramoza za posipanje ceste. Cestarji so s ceste grabili blato v kupčke in zasipali jame na cesti z gramozom. Vrstica 70: ==Meje vasi== [[File:Franciscejski kataster Posavje.jpg\|thumb\|Franciscejski kataster Posavje\|650px]]Vasi Posavja so se nekoč jasno ločile ena od druge. Bile so strnjene med njimi pa so se nahajali travniki in njive tako da je bila meja očitna. ZS pospešeno gradnjo stanovanjskih objektov so se te meje, predvsem po 2. Svetovni vojni, zabrisale. Kleče in Savlje sta v preteklosti obsegali le tiste dele kjer danes najdemo ohranjena stara jedra. Med omenjenima vasema so bile njive. Na franciscejskem katastru je to območje omenjeno kot Nivach (na njivah). Na tem območju so po drugi svetovni vojni zrasle nove hiše. Danes mejo lahko določimo nekako po cesti Urške Zatlerjeve. Kleče so edina izmed vasi v Posavju, ki v celoti ležijo na Ježi. Savlje so sprva ležale v celoti na ježi, kasneje v 18. Stoletju so začele nastajati tudi Spodnje Savlje s posameznimi hišami. Danes jih je že veliko. Vrstica 117: ==Jezik== Jezik najstarejšega avtohtonega prebivalstva pripada [[Gorenjska narečna skupina\|gorenjskemu narečju]] z močnimi vplivi nekdanjega pogovornega jezika Ljubljane, ki so uporabljali veliko poslovenjenih nemških besed. Danes prevladuje ljubljanski pogovorni jezik. ZS spreminjanjem le tega skozi desetletja, ohranjajo vasi delno govorico prejšnje generacije. Starejši ljudje še uporabljajo nekatere značilnosti nekdanjega narečja, kakšno besedo prenesejo tudi na mlajše. Ljubljanski sleng, ki se je razpasel v bližnjih blokovskih naseljih, pa nekako ne prodre v omenjene vasi. V originalni govorici navedenih vasi je bila izredno močna vokalna redukcija. Končni vokali v mestniku onemijo, npr. Par Aleš = Pri Alešu, Par Kuvač = Pri Kovaču, ali pa preidejo v polglasnik, npr. Par Cündra = Pri Cundru, Par Plevna = Pri Plevni, Par Štafka = Pri Štefku. Enako onemi končnica i, v imenovalniku množine svojilnega pridevnika moškega spola, npr. Klamenov = Klemenovi, s čimer se izenačita imenovalnika ednin e (Klamenov) in množine svojilnega pridevnika moškega spola. Podobnost pa je navidezna, kajti razlika se pojavi v izgovoru, z onemitvijo končnice se v imenovalniku množine rastoča intonacija naglašenega

Ljubljansko Posavje: Razlika med redakcijama