Družinski grad: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
skladno s Kladnikovimi Eksonimi |
|||
Vrstica 3:
== Ganerbni grad in ganerbstvo==
[[File:France haut-koenigsbourg.jpg|thumb|upright|Eden zgodnjih znanih primerov skupnega gradu ali ganerbnega stolpa: rekonstrukcija Hohkönigsburga v Alzaciji]]
[[File:Burg Altenstein Tor.jpg|thumb|Ena največjih grajskih razvalin v
[[File:Burg Eltz 2005.jpg|thumb|Večdružinski grad Eltz na Mozeli]]
[[File:Burg Salzburg 9.jpg|thumb|Tloris
Družinski ali ganerbni grad je pogosto nastal kot posledica dediščine. Vsaka veja družine je po navadi zgradila enostanovanjsko stavbo znotraj skupnega obzidja. Včasih so bili ti domovi razširjeni v neodvisne gradove, s svojimi pravicami v skupnem grajskem mestu. Družinski gradovi so tudi posledica finančne stiske ali je bil del zastavljen ali prodan.
Nemška beseda ''ganerbe'' se pojavi v srednje visoki nemščini v [[viteški roman|viteškem romanu]] ''[[Parzival (roman)|Parzival]]'', ki ga je napisal okoli leta 1200 Wolfram von Eschenbach. Pravni izraz ''ganerbschaft'' (ganerbstvo) se pojavi kot pisni dokaz vsaj že v drugi polovici 9. stoletja. V stari visoki nemščini je ''gan'' pomenilo 'skupno', 'družno' ali 'ljudsko'. Prva zgodovinsko preverljiva razporeditev ganerbstva se pojavi v 13. stoletju v [[Alzacija|Alzaciji]] na [[Grad Haut-Kœnigsbourg |gradu Haut-Kœnigsbourg]].
Gradovi močnih fevdalcev so pogosto že v začetku načrtovani kot ganerbni grad. Vsak [[graščak]] (nižja aristokracija v Svetem rimskem cesarstvu v času srednjega veka) je bil odgovoren za upravljanje in zaščito sektorja gradu. To ni bil samo iz praktičnih razlogov; višje plemstvo je seveda želelo omejiti moč svojih fevdnikov (''dienstmannen'' – [[vazal]]). Dober primer za to je
Ganerbni gradovi so se razvili, ker so bili včasih prisiljeni dopustiti nadvlado močnejših fevdalcev. Würzburški kronist Lorenz Fries omenja tri take primere v kroniki svojega škofa. Leta 1458 so skupni gospodarji gradu Steckelberg v bližini Schlüchterna zavrnili dostop škofu in poskušali posodobiti grajske utrdbe. Škof Janez III. Grumbach je koncu uveljavil svojo oblast z vojaškim, spopadom.
Leta 1478, se je, kljub cesarskemu mandatu, mogočno cesarsko mesto [[Nürnberg]] moralo sprijazniti s predlogom pfalškega grofa Otta II. Mosbacha za prodajo gradu Rothenberg nad Schnaittachom skupnosti 44
== Pravni temelji ==
Vrstica 38:
[[File:NOR1298.jpg|thumb|Pet gradov v Oberstadt Chauvigny]]
[[File:Tours de merle - france - corrèze.JPG|thumb|Ruševine Tours de Merle v Limousinu]]
Ganerbni gradovi se pretežno nahajajo v srednji Evropi. Večina jih je bila ustanovljena na ozemljih, ki so bila najbolj razdeljena: [[
V Franciji in Angliji, v nasprotju z navedenim, so bili veliki gradovi običajno v rokah enega samega močnega fevdalca. To je predvsem posledica drugačnega načina fevdalizma, ki se je razvil v teh državah zaradi različnih regionalnih razmer.
Nekaj primerov velikih "večstanovanjskih gradov" je ohranjeno zlasti v južni Franciji in [[Centralni masiv|Centralnem masivu]]. Najpomembnejši med njimi so Tours de Merle (Saint-Geniez-O-Merle, Corrèze). Tudi v [[Limousin]]u je manjši grad Château de Saint-Hilaire et des Plas v občini Curemonte. V severni in osrednji Franciji je tudi nekaj zelo velikih gradov končalo kot skupni grad, kot je velik grad Chauvigny (departma Vienne).
Najbolj znan primer srednjeevropskega ganerbnega gradu je [[grad Eltz]] na reki [[Mozela|Mozeli]]. Drugi primeri so še: grad Lichtenstein, grad Altenstein v Spodnji
V [[Slovenija|Sloveniji]] so nekateri gradovi tega tipa [[grad Vodriž]], katerega ostanki stojijo pri naselju [[Vodriž]] v [[Mestna občina Slovenj Gradec|Mestni občini Slovenj Gradec]], [[grad Žovnek]] nad [[Žovneško jezero|Žovneškim jezerom]] jugozahodno od [[Braslovče|Braslovč]] in [[Grad Hmeljnik]], ki stoji na [[Dolenjska|Dolenjskem]] v vasi Gorenje Kamenje v bližini [[Novo mesto|Novega mesta]].
| |||