Redakcija: 19:29, 28. avgust 2016 uredi Vitosmo (pogovor \| prispevki) 6.370 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:43, 29. december 2016 uredi razveljavi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj pravopis Novejše urejanje →
Vrstica 38: # Prva filozofija ( "metafizika") se ukvarja (s teorijo substance, teorijo načel in teologijo) neodvisnimi in nespremenljivimi temami # Naravoslovje z neodvisnim in spremenljivim # matematika sz nesamostojnim in nespremenljivim (Met. VI 1). V tej razvrstitvi imajo zdi se posebno vlogo spisi, ki so jih zbrali šele po Aristotelovi smrtu v t.i ''Organonu.'' Najbolj pomembne med njimi je mogoče razvrstiti takole: {\| class="wikitable" \|+Pomembna dela Vrstica 62: Aristotelu pripisujemo tudi uvedbo razlike med aktualno in potencialno neskončnostjo. Neskončno mu ne pomeni le neskončno veliko, temveč tudi neurejenost - skratka vse, kar se ne da dokončno definirati. To je tisto, čemur »(u)manjka meja«. ali karkoli določilnega. To razlaga s človeškimi pokolenji. Število bodočih pokolenj je aktualno neskončno (se lahko uresniči). Toda zaenkrat bi to bila za Aristotela le potencialna neskončnost, saj pravi, da je ta neizčrpna - potencialno se sicer aktualizira - iz možnosti preide v dejansko, vendar le v skromnem obsegu - uresniči se le del tega, kar je na razpolago, kajti nikakor niso izčrpane vse potencialnosti (možnosti). Poglejmo primer tvojih sorodnikov. V tem trenutku (aktualnost) jih je končno število. Možnosti je številno: da se silno razmožite ali pa ne. Tej možnosti pravi Aristotel potencialna neskončnost. Če bi se uresničila, bi govorili o aktualni neskončnosti. Neskončnost z dodajanjem v primeru določene kvantitete (oziroma kozmosa), Aristotel trdi, da ne more biti ne dejansko ne potencialno neskončnega univerzuma, kajti (glej zgoraj) ne more obstajati dejansko neskončno razsežno telo. Vendar kozmos ne more biti niti potencialno neskončen, kar je posledica Aristotelovega prepričanja, da je »materija (kozmosa) večna in da ni nič narejenega iz nič«, kajti svet vsebuje vso obstoječo materijo, ki obstaja v omejeni količini. Rečeno drugače, Aristotel ni nikoli pozabil, da nič ne nastane iz nič, ali še drugače, Aristotel ni dopuščal možnosti, da bi lahko neka moč kaj ustvarila iz nič. Iz tega sledi, da mora biti kozmos nujno neskončen v trajanju. == Izbrana dela == Vrstica 78: * ''[[Metafizika (Aristotel)\|Metafizika]]'' (''Metaphysica''), * ''[[O duši]]'' (izvirno ''Peri Psyches'', [[latinščina\|latinsko]] ''De Anima''), izdala v slovenščini Slovenska matica == Glej tudi ==

Aristotel: Razlika med redakcijama