Bitka za Galipoli: Razlika med redakcijama

Vstop [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bilo za Nemce in Avstrijce ključnega pomena, saj bi s tem dejanjem zahodnim zaveznikom p__ve__{"type":"linear","range":{"type":"range","from":4510,"to":4513}}__ve__{"type":"linear","range":{"type":"range","from":4440,"to":4443}}rekiniliprekinili kopenske in morske poti, ki so vodile preko Bližnjega vzhoda v cesarsko Rusijo in naprej v [[Azija|Azijo]]. Tako kot pri Italiji je bil tajni sporazum med nemškim, avstrijskim in osmanskim cesarstvom podpisan že 2. avgusta 1914. Ker pa je bila osmanska vojska v slabem stanju, cesarstvo ni takoj vstopila v vojno, ampak je svoje vojaške operacije začelo šele proti koncu oktobra 1914, ko so osmanske ladje napadle ruska pristanišča ob [[Črno morje|Črnem morju]]. Kljub njegovi velikosti se zavezniki vstopa Osmanskega cesarstva v vojno niso posebej bali. Osmanska vojska je bila sicer velika, vendar slabo opremljena in nezanesljiva. [[Sultan]]ovega poziva na [[Džihad|sveto vojno]] prebivalci cesarstva niso jemali resno. Ob izbruhu vojne se je država že na začetku morala boriti kar na treh frontah. Na [[Kavkaz]]u kjer so se borili proti Rusom, ob Suezu in [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] pa je borila proti Britancem in njihovim zaveznikom. V prihodnosti pa jo je čakalo še četrto bojišče, in sicer polotok [[Galipoli]].