Manfred von Richthofen: Razlika med redakcijama

'''Manfred Albrecht Freiherr von Richthofen''', [[Nemci|nemški]] [[plemič]], [[častnik]], [[vojaški pilot]] in [[letalski as]], * [[2. maj]] [[1892]], [[Breslau]], [[Nemško cesarstvo]] (danes [[Wrocław]], [[Poljska]]), † [[21. april]] [[1918]], [[Morlancourt]] pri [[Vaux-sur-Somme]], [[Francija]] ([[padel v boju]]).

[[Rittmeister]] Manfred Albrecht [[Freiherr]] [[von]] [[Richthofen]] je bil najuspešnejši [[Nemško cesarstvo|nemški]] in svetovni letalski as [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Še danes velja za asa med asi, večina njegovih žrtev so bila sprva le počasna dvosedežna francoska in angleška izvidniška letala, ki so bila na začetku vojne celo neoborožena. Imel je tudi zelo grdo navado, da je pristajal poleg sestreljenih nasprotnikov, in kot »spominke« pobiraljemal osebne predmete žrtev: pilotske čelade, rokavice, škornje, očala, ure, dokumente in podobno. Precej mrhovinarsko.. Za lestenec sidoma je omisliluporabil kar rotacijski motor enega od sestreljenih letal (brez drobovja), namesto svečk pa so bile žarnice, in vse skupaj obesil pod strop. Omislil si je tudi zbirko majhnih srebrih pokalov za vsako sestreljeno nasprotnikovo letalo. Srebrni pokali, visoki kakihkaka dva palca, so imeli napis tipa sestreljenega latala inletala, datum sestrelitve in zaporedno številko. Berlinskega zlatarja je zalagal z naročili skoraj dve leti ...

Njegov mlajši brat [[Lothar von Richthofen|Lothar]] in daljni bratranec [[Wolfram von Richthofen|Wolfram]] sta tudi oba postala letalska asa v tej [[svetovna vojna|svetovni vojni]], Wolfram, kot oficir Luftwaffe, še celo v drugi svetovni vojni.

Rodil se je [[2. maj]]a 1892 v [[Breslau]]u ([[Danes Wroclav|Wroclawu]] na [[Poljska|Poljskem]]) v [[družina|družini]] [[Prusi|pruskega]] [[plemič]]a in [[major]]ja [[Albrecht von Richthofen|Albrechta von Richthofna]] in njegove [[žena|žene]] Kunigunde.

Ko je bil star 11 let, je vstopil v [[vojaška šola|vojaško šolo]] v [[Wahlstatt]]u, nato pa je nadaljeval šolanje še na [[Kraljeva vojaška akademija Lichterfelde|Kraljevi vojaški akademiji Lichterfelde]]. Med šolanjem se je izkazalo, da je boljši [[atlet]] kot [[učenjak]]. Zaradi [[jahanje|jahalnih]] sposobnosti je postal [[konjeniški častnik]]. Aprila [[1911]] je postal [[podporočnik]] v [[1. ulanski polk (Nemško cesarstvo)|1. ulanskem polku]]. Bil pa je menda bolj slab jahaolecjahalec. Njegova mati je kasneje povedala, da je redno padal s konja, bil zaradi padcev s konja vsaj petkrat v bolnici, enkrat si je zlomil tudi ključnico. Njegovih otroškihotročjih sanj o jahanju na konju, mahanjem z bridko sabljo, sekanjem glav brezglavo bežečih sovražnikov je bilo hitohitro konec.

Ob začetju [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je do maja [[1915]] služil v [[strelski jarek|jarkih]] [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodne]] in [[vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|prve svetovne vojne]], nakar se je tega naveličal in zaprosil za premestitev v [[vojno letalstvo]]. Sprva je opravljal dolžnost zračnega opazovalca, a je kmalu tudi sam postal [[pilot]]. Bil je najboljši učenec [[Oswald Boelcke|Oswalda Boelckeja]] in kmalu pokazal nadarjenost za letenje. [[10. oktober|10. oktobra]], šele po 24 letalskih urah, je opravil svoj prvi samostojni polet. Kar je zelo veliko, če vemo, da je Kanadčan Billy Barker poletel solo že po 55 minutah trenaže v letalu z dvojnimi komandami.

Kmalu si je omislil tudi povsem [[rdeča|rdeč]] [[trikrilnik]] [[Fokker Dr.I]], s katerim si je pri Angležih prislužil [[vzdevek|vzdevke]] ''Rdeči baron'', ''Rdeči bojni letalec'' (''Der'' ''Rote Kampfflieger'') pri *Nemcih. ''le petit rouge'' pri FrancodszihFrancozih. Vzdevek Rdeči baron so Nmecikasneje Nemci povzeli kar po Angležih.

Junija [[1917]] je postal poveljnik prvega lovskega polka, Jagdgeschwader 1, ki je kmalu dobil naziv [[Leteči cirkus]], ki je bil sestavljen iz najboljših [[Nemci|nemški]] [[pilot]]ov in je deloval na zahodni fronti. Po njegovi smrti ga je kot poveljnika Jaste 1 nadomestilnasledil nihče drug kot Hermann Goering, kasnejši nacistični poveljnik Lufwaffe. Takrat še zelo vitek in tudiše kar prijetenznosen človek, kasneje pa...

V nedeljo, [[21. april]]<nowiki/>a 1918 je takoj po enajsti uri dopoldne umrl med [[zračni boj|zračnim bojem]]. Uradno ga je sestrelil kanadski pilot [[Arthur Roy Brown]] z letalom Sopwith Camel, ki je prišel na pomoč mlademu pilotu, sorojaku [[Wilfid|Wilfridu]] »Woopu« [[May]]u. Obstaja več različic, kdo ga je sestrelil: nekateri zatrjujejo, da so ga v resnici sestrelili [[Avstralci|avstralski]] [[pehota|pehotni]] [[vojak]]i, ki so s strojnicami streljali na njegovo letalo. Tega dejanja so bili "osumljeni" trije avstralski strojničarji: Robert Buie in Cedric Bassett Popkin z Vickersovima strojnicama in Willy John »Snowy« Evans z Lewisovo strojnico. Obe angleški strojnici sta uporabljali enako standardno strelivo kalibra .303" (7,69&nbsp;mm). Po številnih rekonstrukcijah usodnega dogodka so kanadskega pilota Browna in avstralskega mitraljezca Buieja kot možna storilca izločili, ostala sta le Popkin in Evans. Ena sama krogla tega kalibra je smrtno zadela Manfreda von Richthofna. Ta je celo še pristal in pri tem razbil letalo. Avstralski bolničar "Ted" Smout ga je zadnji videl živega. Preden je izdihnil je rekel še: ''"Kaputt"''. Truplo so po smrti izdatno poslikali, narejena je bila tudi obdukcija. Kdo je v resnici zadel Richthofna, verjetno ne bomo nikoli zvedeli. Kanadski pilot Arthur Roy Brown, uradni zmagovalec nad Rdečim baronom, je vztrajno molčal vse do svoje smrti leta 1952. »Snowy« Evans je, po vrnitvi domov v rodno Avstralijo, žal že leta 1925 brez naslednikov umrl. Za njim ni ostala niti ena fotografija.

Rdeči baron se je kar izkazal, čeprav ni bil rojen pilot in taktik kot njegov učitelj Oswald Boelcke, bil pa je izvrsten strelec. Že doma kot mlad lovec je na lovu rad streljal na vse kar leze in gre. Nemci so ob vseh njegovih junaštvih tudi pozabili navesti, da je veliko od njegovih 80. zmag, vsaj na začetku, dosegel proti počasnim izvidniškim dvosedežnikom, ki so bili na začetku vojne še neoboroženi. Imel je tudi zelo grdo navado, da je po sestrelitvi rad pristalpristajal ob ruševinah nasprotnika, in si vzel kakšen "spominek" zase: usnjeno čelado, rokavice ali škornje, pilotska očala, zapestne ure, osebne dokumente, izrezal registrske oznake letal in si doma uredil ostudno zbirko teh predmetov. Za lestenec si je omisliluporabil kar motor nasprotnikovega letala, namesto svečk pa so mu namestili žarnice. Za to obstajajo tudi dokumentirani dokazi. Med podrejenimi piloti je sicer užival veliko spoštovanje, bil pa je zelo zaprt človek - lahko bi rekli celo odljuden, zato ni bil priljubljen. Imel je zelo malo prijateljev. Njegov mlajši brat Lothar, tudi pilot, pa je bil njegovo pravo nasprotje: odprt, vesel in družaben.

V znak spoštovanja je [[Britanci|britanski]] pilot nad nemškim [[letališče]]m [[Cappy]] odvrgel sporočilo o njegovi smrti. Sprva je bil [[vojaški pokop|pokopan]] v [[Francija|Franciji]] z vsemi [[vojaške časti|vojaškimi častmi]], avstralski pešaki so izstrelili častne salve. Po [[vojna|vojni]] je bilo njegovo [[truplo]] izkopano in prekopanonato pokopano sprva v [[Berlin]]u, nato pa ga leta 1925 dokončno pokopali v [[družina|družinski]] [[grobnica|grobnici]] v [[Wiesbaden|Wiesbadnu]].