Diboran: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 52:
}}
}}
 
 
'''Diboran''' je kemična spojina sestavljena iz bora in vodika s formulo B<sub>2</sub>H<sub>6</sub>. To je brezbarven [[plin]], ki ima pri [[Sobna temperatura|sobni temperaturi]] odbijajoče sladek [[vonj]]. Diboran med mešanjem z zrakom, lahko tvori eksplozivne zmesi. V vlažnem zraku pri sobni temperaturi pa se zlahka vname. Sinonimi so boroethane, [[borov hidrid]], in diborovega hexahydrida. Diboran je ključna borova spojina iz različnih aplikacij. Razvrščamo ga med "endotermna", kar pomeni, da je njegova toplota nastajana, pozitivna. Kljub termodinamični nestabilnosti, je diboran kinetično robusten in razstavlja veliko [[kemija|kemije]], veliko od tega pa posledično izgubi [[vodik]].
Vrstica 77 ⟶ 76:
 
Podobno se je oksidacija borohydrid soli pokazala in je še vedno primerna za manjše priprave lestvice. Na primer, z uporabo joda kot oksidant.
 
 
==Reakcija==
Vrstica 97 ⟶ 95:
 
==Varnost==
[[Toksični učinki|Toksičen učinek]] diborana je draženje, predvsem zaradi svojih lastnosti. Kratkotrajna izpostavljenost diboranu lahko povzroči občutek tiščanja v prsih, kratka sapa, kašelj in sopenje. Ti znaki in simptomi se lahko pojavijo takoj ali z zamikom do 24 ur. Lahko se pojavi razdražena [[koža]] in oči. Študije so pokazale, da diboran povzroča isto vrsto učinkov na živalih, kot opaženih pri ljudeh.
 
Ljudje, ki so dalj časa izpostavljeni nizkim količinam diborana, so že doživeli draženje dihal, napade, [[utrujenost]], zaspanost, zmedenost, tresenje...
 
==Zgodovina==
Diborane je bil prvič sintetizirali v 19. stoletju s hidrolizo kovinskih boridov, vendar ni bil nikoli analizirali. Od leta 1912 do 1936 je velik pionir v kemiji [[Alfred Stock]] svoje raziskave pripeljal do metode za sintezo in ravnanju z njimi zelo reaktivne, nestabilne in pogosto strupeno borovega hidride. Predlagal je podobno strukturo meritve diborana kot etanola. Bauerju se je sprva zdelo, da podprejo njegovo predlagano strukturo in fizikalne lastnosti borovega hidrida in njihovih derivatov.Zaradi osebne komunikacije z L. Pauling (ki so podprli etan podobno strukturo)in Schlessinger niso posebej razpravljali. ZS tremi jedri in dvemi elektronskimi vezmi v njegovem takrat klasičnem pregledu. Vendar pregled pove da razprava o C2 v strukturi pove globlji pomen "treba je priznati, da ta formulacija lahko predstavlja veliko kemičnih lastnosti diborana.Leta 1943 dodiplomski študent na Balliol College, Oxford, H. Christopher Longuet-Higgins, objavila trenutno sprejeto strukturo skupaj z RP Bell. Ta struktura je bila že opisana leta 1921. Po predlogu Longuet-Higgins/Bell priča pestro razpravo o pravilni strukturi. Razprava se je končala z elektronskim merjenjem difrakcijske leta 1951 Hedberg K. in V. Schomaker s potrditvijo strukture, prikazane v shemah na tej strani.
 
William Nunn Lipscomb še potrdili z molekularno strukturo boranes z uporabo X-ray kristalografije v 1950 in razvite teorije, da pojasni svoje trditve. Kasneje je uporabljal iste metode na povezanih težavah, vključno s strukturo Karborani, na katerega je usmerjena v raziskave v prihodnosti Nobelove nagrajenke Roald Hoffmann. Lipscombje prejel Nobelovo nagrado za kemijo leta 1976.Drugi Diboran je predlagal kot raketnega goriva in eksperimentalno odpustili, vendar se ne uporabljajo v vse za raketne storitev, kot vulcaniser gume, kot katalizator polimerizacije ogljikovodikov, kot plamen hitrosti plin, in kot doping sredstvo za proizvodnjo polprevodnikov . Prav tako vmesna v proizvodnji visoko čistega bora za proizvodnjo polprevodnikov. Uporablja se tudi za nanos stene tokamaki zmanjšati količino težkih kovin nečistoč v plazmi.
Vrstica 110 ⟶ 108:
 
Ljudje, ki so izpostavljeni dalj časa v nizkih zneskih diboranu so doživeli draženje dihalnih poti, krči, utrujenost, zaspanost, zmedenost, tresenje ,itd.
 
 
 
 
==Viri==