Frankfurt ob Majni: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
→‎Sklici: dodano
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
→‎Sklici: dodano
Vrstica 191:
* {{flagicon|GER}} [[Leipzig]], [[Saška]], Nemčija (1990)
* {{flagicon|UAE}} [[Dubaj]], Združeni arabski emirati (2005)
 
== Znamenitosti ==
[[File:Frankfurter Römer.jpg|thumb|300px|Römer, mestna hiša]]
 
=== Römer ===
''Römer'' je nemška beseda za ''rimski'' in ime za kompleks devetih hiš, ki tvorijo frankfurtsko mestno hišo (''Rathaus''). Hiše je pridobil mestni svet leta 1405 od bogate trgovske družine. Srednja hiša je postala mestna hiša in je bila kasneje povezana s svojimi sosedami. ''Kaisersaal'' ('Cesarjeva dvorana') se nahaja v zgornjem nadstropju, v njej so potekali banketi ob na novo okronanem cesarju. Römer je bil delno uničen v drugi svetovni vojni in kasneje obnovljen. Okoliški trg se imenuje Römerberg in je poimenovan po mestni hiši.
 
Nekdanji Altstadt (staro mesto), četrt med Römerjem in [[Frankfurtska stolnica |Frankfurtsko stolnico]] je bila prenovljena kot Dom-Römer četrt leta 2016, vključno z rekonstrukcijo zgodovinskih stavb, ki so bile uničene med drugo svetovno vojno.
 
=== Frankfurtska stolnica ===
'''Stolnica svetega Jerneja''' (''Dom Sankt Bartholomäus''), (imenovana po svetem Jerneju), je [[gotska arhitektura|gotska]] stavba zgrajena v 14. in 15. stoletju na temelju prejšnje cerkve iz [[Merovingi|merovinškega]] obdobja. Od 1356 dalje so bili v tej cerkvi izvoljeni kralji Svetega rimskega cesarstva in od 1562 do 1792 so bili rimsko-nemški cesarji v njej kronani. To je glavna mestna cerkev.
 
Od 18. stoletja je bila cerkev sv. Jerneja med ljudmi imenovana "stolnica", čeprav v njej nikoli ni bil škofijski sedež. Leta 1867 jo je uničil požar in je bila obnovljena v svojem sedanjem slogu. Ponovno je bila delno uničena v drugi svetovni vojni in obnovljena leta 1950. Njena višina je 95 metrov. Stolp ima na višini 66 metrov razgledno ploščad odprto za javnost, dostopna je po ozkem spiralnem stopnišču s 386 stopnicami.
 
<gallery>
Slika:Frankfurt Am Main-St Bartholomaeus-Ansicht vom Nextower-20110812.jpg|Frankfurtska stolnica
Slika:Frankfurt Am Main-Samstagsberg von Suedwesten-20110705.jpg|Römerberg
Slika:Frankfurt Paulskirche außen 2011a.jpg|cerkev sv. Pavla
</gallery>
=== Cerkev svetega Pavla ===
[[File:Frankfurt Hauptwache View.jpg|thumb|right|Pogled proti poslovni četrti Frankfurta iz Zeila, nakupovalne ulice]]
 
'''[[Cerkev svetega Pavla, Franfurt|Cerkev svetega Pavla]]''' (''Paulskirche'') je nacionalni zgodovinski spomenik Nemčije, ker je bila sedež prvega demokratično izvoljenega parlamenta v letu 1848. Ustanovljena je bila leta 1789 kot protestantska cerkev, vendar ni bila dokončana do leta 1833. Pomembna je postala zato, ker se je v njej v revolucionarnih letih 1848/49 sestal frankfurtski parlament, da bi napisal ustavo za združeno Nemčijo. Poskus ni uspel, ker vladarji Prusije in Avstrije niso želeli izgubiti oblasti. Leta 1849 so pruske čete končale demokratični eksperiment s silo in parlament razpustile. Nato se je stavba ponovno uporabljala kot cerkev.
 
Cerkev sv. Pavla je bila delno uničena v drugi svetovni vojni, zlasti njena notranjost, ki ima sedaj sodoben videz. Hitro in simbolično je bila po vojni obnovljena. Danes se uporablja predvsem za razstave in prireditve.
 
===Arheološki park Frankfurt ===
Arheološki park vsebuje majhne dele najstarejših izkopanih stavb: staro rimsko naselje in kraljevo pfalco (''Kaiserpfalz Frankfurt'') iz 6. stoletja. Park se nahaja med Römerbergom in sv. Jernejem. Odkrit je bil po drugi svetovni vojni, ko je bilo območje močno bombardirano in kasneje delno obnovljeno. Ohranjeni ostanki so zdaj odprti za javnost. Obstajajo sicer načrti za gradnjo stavb nad parkom, a je bilo odločeno, da bo park ostal odprt za javnost.
 
=== Hiša Wertheim ===
Hiša Wertheim je [Predalčna lesena gradnja|pollesena]] hiša v predelu Altstadt, ki je preživela težko bombardiranje druge svetovne vojne nepoškodovana. Nahaja se na Römerbergu poleg zgodovinskega muzeja.
 
=== Saalhof ===
Saalhof je najstarejša ohranjena stavba v četrti Altstadt in sega v 12. stoletje. Nizozemski trgovci s tekstilom so jo uporabljali kot razstavni salon, ko so v 14. in 15. stoletju potekali sejmi. Saalhof je bila delno uničena v drugi svetovni vojni in kasneje obnovljena. Danes služi kot del zgodovinskega muzeja.
 
=== Eiserner Steg ===
Eiserner Steg (železni most) je [[most]] čez reko Majno namenjena pešcem, in povezuje Römerberg in Sachsenhausen. Zgrajen je bil leta 1868 in je bil drugi most čez reko v mestu. Po drugi svetovni vojni, ko ga je [[Wehrmacht]] porušil, je bil leta 1946 hitro obnovljen. Danes ga prečka okoli 10.000 ljudi na dan.
[[File:Alte Oper Frankfurt Winter 2008.jpg|thumb|300px|’’Alte Oper’, sedaj koncertna dvorana na Opernplatz]]
 
=== Stara Opera ===
''Alte Oper'' je nekdanja operna hiša, od tod tudi ime. Zgrajena je bila leta 1880 po načrtih [[arhitekt]]a Richarda Lucae. Bila je ena glavnih opernih hiš v Nemčiji, dokler ni bila močno poškodovana v drugi svetovni vojni. Do poznih 1970-ih je bil razvalina z vzdevkom »najlepša nemška razvalina«. Nekdanji frankfurtski župan Rudi Arndt je leta 1960 pozval na rušenje, in si prislužil vzdevek »Dinamit-Rudi«. (Kasneje je Arndt dejal, da nikoli ni mislil resno.)
 
Pritisk javnosti je zahteval njeno prenov in leta 1981 je bila ponovno odprt. Danes deluje kot znamenita koncertna dvorana, medtem ko se je opera preselila v "novo" frankfurtsko Opero. Napis na frizu Alte Oper pravi: "Dem wahren, schönen, Guten" ('Za resnico, lepoto, dobroto'').
 
=== Stolp Eschenheimer ===
Stolp Eschenheim (''Eschenheimer Turm'') je bil zgrajen v začetku 15. stoletja in je služil kot mestna vrata, del pozno srednjeveške utrdbe. To je najstarejša in najbolj nespremenjena zgradba v okrožju Innenstadt.
 
=== Cerkev svete Katarine ===
Cerkev sv. Katarine (''Katharinenkirche'') je največja evangeličanska cerkev, posvečena [[mučenec|mučeniški]] zgodnjekrščanski [[svetnik|svetnici]], sveti [[Katarina Aleksandrijska |Katarini Aleksandrijski]]. Nahaja se v centru mesta na vhodu v Zeil, osrednje nakupovalne ulice.
 
=== Hauptwache ===
Čeprav je danes ''Hauptwache'' večinoma povezana z mestno podzemno železniško postajo z istim imenom, ime izvira iz baročne stavbe na trgu nad postajo. Stavba Hauptwache je bila zgrajena leta 1730 in je bila uporabljena kot zapor, od tod ime, ki prevaja kot 'glavna stražnica'. Danes se trg, ki obkroža stavbo, tudi imenuje ''Hauptwache'' (uradno: ''An der Hauptwache''). Nahaja se v središču mesta, nasproti cerkve sv. Katarine in slavne kavarne.
 
Slika:Frankfurt Main Hauptwache Katharinenkirche 20120707.jpg|300| Hauptwache in cerkev sv. Katarine
Slika:Frankfurt Nextower.20130514.jpg|130|Stolp Eschenheimer
Slika:Frankfurt Main Hauptbahnhof 6229.jpg|300|Frankfurtska glavna postaja
 
=== Frankfurt glavna postaja ===
Glavna postaja v Frankfurtu (''Frankfurt Hauptbahnhof''), ki je bil odprta leta 1888, je bila zgrajena kot glavna [[železniška postaja]] in je zamenjala tri manjše železniške postaje v centru mesta. Bila je zgrajena kot terminal in je bila po površini do leta 1915 največja železniška postaja v Evropi, ko je bila odprta glavna postaja Leipzig. Njene tri glavne dvorane so bile zgrajene v neorenesančnem slogu, medtem ko je bila kasnejša širitev z dvema zunanjima dvoranama leta 1924 zgrajena v neoklasicističnem slogu.
 
=== Frankfurter Hof ===
''Frankfurter Hof'' je znamenit hotel v središču mesta na Kaiserplatz, zgrajen med letoma 1872 in 1876. Je del skupine Steigenberger Hotels in velja za najbolj prestižnega v mestu.
 
=== Arhitektura 20. stoletja ===
[[File:European Central Bank - building under construction - Frankfurt - Germany - 14.jpg|thumb|Nov sedež Evropske centralne banke (2014), ki se vzpenja pred Grossmarkthalle iz leta 1928]]
 
* Cerkev Marijinega miru (''Frauenfriedenskirche'') in cerkev svetega Križa (s Centrom za krščansko meditacijo in duhovnost škofije Limburg), ki sta bili posvečeni 1929, sta primera zgodnjih modernističnih cerkvenih stavb v času Novega Frankfurta.
* Grossmarkthalle, zgrajena 1926-1928 kot del novega projekta Frankfurta, nekdanja tržnica na debelo, je (po obnovi) postala del prihodnjega sedeža Evropske centralne banke.
* Goethejeva hiša, obnovljena 1947. Rojstni kraj [[Johann Wolfgang von Goethe |Johanna Wolfganga von Goetheja]] iz leta 1749 je bila uničena v drugi svetovni vojni in nato obnovljena po izvirniku.
* Junior-Haus, zgrajena 1951, primer zgodnje arhitekture po drugi svetovni vojni, in se nahaja na Kaiserplatz.
* Bayer-Haus, zgrajena 1952, še en primer zgodnje arhitekture po drugi svetovni vojni.
* Muzej uporabnih umetnosti, zgrajen leta 1985, ki ga je zasnoval Richard Meier.
* I.G.-Farben-Haus - znana tudi kot Poelzig-Bau po arhitektu Hansu Poelzigu, je bila zgrajena od leta 1928 do 1930 kot sedež podjetja v I.G. Farbenindustrie AG. Nahaja se v okrožju Westend in na zahodu meji na Grüneburgpark. Po končani gradnji je bil kompleks največja poslovna stavba v Evropi in tak ostal do leta 1950. Stavba je služila kot sedež za raziskovalne projekte, ki se nanašajo na razvoj sintetičnega olja in gume in proizvodnje [[magnezij]]a, mazalnega olja, [[eksploziv]]ov, [[metanol]]a in [[Zyklon B]], smrtonosnega plina, ki se je uporabljal v koncentracijskih taboriščih. <ref name="zyclon">{{cite web|url=http://www1.uni-hamburg.de/rz3a035//ZyklonB.html |title=Zyklon B Poison Gas |accessdate= |author=Robertson, Staun |work=A History of Jews in Hamburg |publisher=University of Hamburg |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080222023331/http://www1.uni-hamburg.de/rz3a035//police101.html |archivedate=22 February 2008 |df=dmy }}</ref><ref name="tourist">{{cite web | url=http://www.frankfurt-tourismus.de/cms/tourismussuite/en/sightseeing_frankfurt_rhine_main/sights_travel_guide/historic_sights/half-timbered_houses.html?haus_id=110217&resname=/en/sightseeing_frankfurt_rhine_main/sights_travel_guide/historic_sights/index.html | title = Poelzig Building / Westend Campus| accessdate =|work=Historical Frankfurt|publisher=Tourismus+Congress GmbH}}</ref> Po drugi svetovni vojni je služil kot sedež vrhovnega poveljnika zavezniških sil in od 1949 do 1952 visokega komisarja za Nemčijo (HICOG). Postala je glavna lokacija za izvajanje Marshallovega načrta, ki je v veliki meri financiral povojno obnovo Evrope. Tam se je oblikoval državni aparat [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|zvezne nemške vlade]]. Služila je kot sedež ameriške vojske [[5. korpus (Kopenska vojska ZDA)|V. korpusa]] in prostor poveljstva severne (NACOM) do leta 1995, ko je ameriška vojska vrnila nadzor nad stavbo IG Farben nemški vladi. V imenu Goethejeve univerze v Frankfurtu jo je kupila država Hessen. Oktobra 2001 je postala del Westend Campusa Goethejeve univerze.
{{wide image|IG Farben Gebaeude Uni Frankfurt.jpg|1010px|IG Farben Haus, sedaj osrednja zgradba za predavanja Westend Campusa Goethejeve univerze}}
 
=== Arhitektura 21. Stoletja ===
[[File:The Squaire 2011-07-11.jpg|thumb|Squaire 2011, poslovna stavba nad železniško postajo na letališču v Frankfurtu]]
 
* Die Welle (val), v letih 1998-2003 zgrajen kompleks treh poslovnih stavb-valov, nastal ob Opernplatz.
* Alte Stadtbibliothek, obnovljena 2003-2005, rekonstrukcija stare javne knjižnice, hiše prvotno zgrajene 1820-1825.
* Palača Thurn und Taxis, obnovljena 2004-2009, rekonstrukcija palače prvotno zgrajene 1731-1739.
* MyZeil, zgrajena 2004-2009, nakupovalno središče na Zeil z mogočno obokano stekleno strukturo.
* Squaire (tvorjenka iz trg in zrak), znana tudi kot ''Airrail Center Frankfurt'', ki je na 660 m dolga in 45 m visoka poslovna zgradba na letališču v Frankfurtu. Zgrajena je bila med letoma 2006 do 2011 nad obstoječo železniško postajo in ima povezovalni most do terminala 1 za pešce. Njena skupna površina je 140.000 m2 in je največja poslovna stavba v Nemčiji.
 
=== Nebotičniki ===
[[File:Maintower-spitze-005.jpg|thumb|Zgornji del Main Tower z javno opazovalnico na 200 metrih]]
Frankfurt je eno redkih evropskih mest z večjim številom nebotičnikov, (zgradbe visoke vsaj 150 m). Tu je 14 od 15 nemških nebotičnikov. Večina nebotičnikov in visokih poslovnih zgradb se nahaja v finančni četrti (''Bankenviertel''), v bližini centra mesta, okrog sejemskih prostorov (''Europaviertel'') in Mainzer Landstraße med Opernplatz in Platz der Republik, ki povezuje dve področji.
 
Teh 14 nebotičnikov so:
* Commerzbank Tower, 259,0 m - druga najvišja stavba v Evropi, sedež Commerzbank.
* Messeturm, 256.5 m - najvišja stavba v Evropi (1990-1997), glavni najemnik je Goldman Sachs (Nemčija).
* Westend Tower, 208.0 m - sedež DZ Bank
* Main Tower, 200,0 m - sedež Landesbank Hessen-Thüringen in Standard & Poor (Nemčija)
* Tower 185, 200,0 m – sedež PricewaterhouseCoopers (Nemčija)
* Trianon, 186,0 m - sedež DekaBank
* Sedež Evropske centralne banke, 185,0 m
* Opernturm, 170,0 m – sedež UBS (Nemčija)
* Taunusturm, 170,0 m
* Silberturm, 166,3 m - Nemška najvišja stavba (1978-1990), glavni najemnik je Deutsche Bahn.
* Westend Gate, 159,3 m - najvišja stavba Nemčije (1976-1978), glavni najemnik Marriott Frankfurt Hotel.
* Deutsche Bank I, 155.0 m - sedež Deutsche Bank
* Deutsche Bank II, 155,0 m
* Skyper, 153,8 m - Glavni najemnik DekaBank
Drugih 8 nebotičnikov:
* Eurotower, 148,0 m - sedež Evropske centralne banke
* Frankfurter Büro Center, 142,4 m - glavni najemnik Clifford Chance (Nemčija).
* City-Haus, 142,1 m - glavni najemnik DZ Bank.
* Galileo, 136,0 m - glavni najemnik Commerzbank
[[File:Frankfurt Skyline Pano.Südwest.20130618.jpg|thumb|1050px|center|Frankfurtski nebotičniki junija 2013, pogled iz SZ]]
 
=== Zgodovina visokih zgradb ===
[[File:Frankfurt Skyline (16259801511).jpg|thumb|300px|Nebotičniki v mraku, pogled iz Deutschherrnbrücke (2014)]]
Že stoletja, je bila stolnica sv. Jerneja najvišja zgradba. Prva zgradba, ki je presegati 95 metrov visoko stolnico ni bila poslovna zgradba, ampak silos za žito, 120 metrov visok Henninger Turm, zgrajen od leta 1959 do 1961.
 
Prve nebotičnike so začeli graditi leta 1970, ko je bil zgrajen Westend Gate (takrat Plaza Büro Center) z višino 159,3 m, v gradnji pa je bil Silberturm in postal najvišja zgradba v Nemčiji s 166,3 m višine. Približno v istem času so zrastli Frankfurter Biro Center in City-Haus (142,4 m in 142,1 m), zgrajeni na Mainzer Landstraße, Eurotower (148,0 m) in Garden Tower (127,0 m; takrat imenovan Helaba-Hochhaus) zgrajena v finančnem okrožju.
Nobena od stavb, zgrajenih v 1980-ih ni presegla Silberturm. Najbolj znane zgradbe tega desetletja so dvojčka Deutsche Bank v Taunusanlage, visoka 155.0 metrov.
 
V 1990-ih se je začel drugi val. Messeturm, zgrajen na sejmišču, je dosegel višino 256.5 metrov in postal leta 1991 najvišja stavba v Evropi. Prehitel ga je 259 metrov visok Commerzbank stolp leta 1997. Drugi nebotičniki tega desetletja so Westendstrasse 1 (208,0 metrov), Main Tower (200,0 m) in Trianon (186.0 m).
 
V 21. stoletju so v Frankfurt zrastle nove visoke zgradbe in nebotičniki (npr. Skyper, Opernturm, Tower 185, Sedež Evropske centralne banke, Taunusturm), vendar nobena ni presegla stolpa Commerzbank.
 
=== Druge pomembne zgradbe ===
[[File:Europaturm Abend.jpg|thumb|right|Vrh Europaturm, 337 m visok komunikacijski stolp]]
 
* Europaturm - je telekomunikacijski stolp, znan tudi kot frankfurtski televizijski stolp, zgrajen od leta 1974 do 1979. Z višino 337,5 metrov je najvišji stolp in druga najvišja zgradba v Nemčiji po Fernsehturm Berlin. Odprt za javnost je od leta 1999, z obratom za zabavo v vrtečem vrhu. Domačini ga imenujejo ''Ginnheimer Spargel''.
* Henninger Turm - je 120 metrov visok žitni silos zgrajen od leta 1959 do 1961 in je v lasti pivovarne Henninger. To je bila največja struktura 1974. Henninger Tower ima dve vrteči se restavraciji v višini 101 in 106 metrov, ploščad za opazovanje na prostem na višini 110 metrov. Stolp so zaprli za javnost oktobra 2002 in ga leta 2013 porušili ter nadomestili s 140 m visokim stanovanjskim nebotičnikom, ki se od zunaj zgleduje po starem Henninger Turm in vsebuje 130 luksuznih apartmajev.
* Goetheturm - je 43 metrov visok stolp na severnem robu Frankfurtskega mestnega gozda Sachsenhausen. Je peti najvišji leseni objekt v Nemčiji. Zgrajen je bil leta 1931 in je še vedno priljubljen kraj za izlete, saj ima ob vznožju stolpa veliko igrišče in kavarno. Plezanje na Goethe stolp je brezplačno in ponuja čudovit razgled na Frankfurt.
 
== Kultura ==
=== Muzeji ===
[[File:FrankfurtM Staedel.jpg|thumb| Städel]]
[[File:Schirn-ffm001.jpg|thumb| Schirn Kunsthalle]]
[[File:Frankfurt Am Main-Senckenberg Naturmuseum von Osten-20120325.jpg|thumb|Naturmuseum Senckenberg]]
Z več kot 30 muzeji je Frankfurt mesto z največ različnimi muzeji v Evropi. 20 muzejev je del Museumsufer (muzeji ob obrežju reke), ki se nahajajo v prvi vrsti na obeh straneh glavnega brega reke ali v bližini.
 
Deset muzeji se nahaja na južnem bregu v Sachsenhausen med Eiserner Steg in Friedensbrücke. Ulica sama, Schaumainkai, ki je delno zaprta za promet ob sobotah slovi po največjem bolšjem sejmu.
* Deutsches Architekturmuseum (Nemški arhitekturni muzej)
* Deutsches Filmmuseum (Nemški filmski muzej)
* Frankfurter Ikonenmuseum
* Liebieghaus (Muzej občinskih skulptur)
* Museum für Angewandte Kunst (Muzej uporabne umetnosti)
* Muzej Giersch (Muzej regionalne umetnosti)
* Museum für Kommunikation (Muzej komunikacij)
* Museum der Weltkulturen (Muzej svetovnih kultur)
*''' [[Städel]]''', eden od najbolj znanih umetniških muzejev v Nemčiji
* Bibelhaus Erlebnis muzej
 
Dva muzeja se nahajata na severnem bregu:
* Jüdisches Museum Frankfurt (Židovski muzej Frankfurt)
* Historisches Museum Frankfurt (Zgodovinski muzej Frankfurt)
 
In drugi.
 
=== Scenske umetnosti ===
[[File:Festhalle-Frankfurt-am-Main-2.jpg|thumb|Festivalna dvorana Frankfurt]]
[[File:The English Theatre Ffm DSC 0808.jpg|thumb|Angleško gledališče]]
 
Nekatera gledališča in druga prizorišča so:
* Frankfurtska opera - vodilna nemška opera in ena najpomembnejših v Evropi.
* Schauspiel Frankfurt – gledališče na Willy-Brandt-Platz v finančnem okrožju
* Sinfonieorchester - eden najboljših simfoničnih orkestrov na svetu
* Festhalle Frankfurt - večnamenska dvorana ob Messeturm. Uporablja se predvsem za koncerte, razstave in športne prireditve in lahko sprejme do 13.500 obiskovalcev.
* Commerzbank-Arena - največji stadion in eden od deset največjih v Nemčiji. Uporablja se predvsem za nogomet in koncerte z zmogljivostjo do 51.500 obiskovalcev. Od začetka leta 1925 je doživel več pomembnih rekonstrukcij. Domačini ga še vedno raje kličejo s tradicionalnim imenom, Waldstadion.
* Alte Oper - Velika koncertna dvorana.
* Jahrhunderthalle - velika koncertna in razstavna dvorana v okrožju Unterliederbach. Včasih jo označuje kot "Jahrhunderthalle Höchst", saj je bila zgrajena v počastitev 100. obletnice kemičnega podjetja Hoechst AG leta 1963.
 
=== Botanični vrtovi ===
[[File:Palmengarten-ffm-Haus Rosenbrunn-002.jpg|thumb|Palmengarten]]
Frankfurt ima dva velika botanična vrtova.
• Palmengarten – se nahaja v okrožju Westend, in je največji hessenski botanični vrt, ki zajema 22 ha. Za javnost je odprt od leta 1871. Botanični eksponati so organizirani glede na njihov izvor na prostem ali v rastlinjakih, ki gostijo tropske in subtropske rastline, od tod tudi ime.
• Botanični vrt Goethejeve univerze - je tudi [[arboretum]]. Vsebuje okoli 5000 vrst, s posebnimi zbirkami ''Rubus'' (45 vrst) in avtohtonih rastlin srednje Evrope. Organiziran je v dveh glavnih področjih: geobotanično območje vsebuje alpski vrt, arboretum, travnik, stepo, močvirje in ribnik, kot tudi zbirke rastlin od Kanarskih otokov, Kavkaza, vzhodne Azije, Sredozemlja in Severne Ameriki ter sistematično in ekološko zbirko, ki obsega kulturne rastline, ogrožene vrste, okrasne rastline, vrtnice in Neuer Senckenbergischer Arzneipflanzengarten (vrt zdravilnih rastlin, 1200 m²).
 
== Sklici ==