Frankfurt ob Majni: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
dodano iz en wiki |
||
Vrstica 71:
Frankfurt je tudi dom mnogih kulturnih in izobraževalnih ustanov, med njimi [[Univerza Johann Wolfgang Goethe v Frankfurtu|Univerza Johann Wolfgang Goethe]] ter številni [[muzej]]i, ki si sledijo ob reki [[Majna|Majni]] na t. i. muzejskem bregu (''Museumsufer''). Najpomembnejši muzeji so ''Städelsches Kunstinstitut und Städtische Galerie'' (mestni muzej umetnosti in galerija), imenovan tudi ''Städel'', in ''Naturmuseum Senckenberg'' (naravoslovni muzej). Omeniti velja tudi ''Museum für moderne Kunst'' (muzej modernih umetnosti) in ''Schirn Kunsthalle'' (umetnostna galerija Schirn). Mesto slovi tudi po obsežnem botaničnem vrtu, ''Palmengarten''.
== Etimologija ==
[[File:Die Frankenfurt.jpg|thumb|300px|Legenda ''Frankenfurt'' (ford of the Franks)]]
''Frankonovurd'' (v stari visoki nemščini) ali ''Vadum Francorum'' (v latinščini) so bila prva imena, ki so omenjena v pisnih virih iz leta 794. To transformirano v ''Frankenfort'' v srednjem veku in nato ''Franckfort'' in ''Franckfurt'' v moderni dobi. Po mnenju češkega zgodovinarja Dovida Solomona Ganza, je mesto imenoval približno leta 146 njegov graditelj, frankovski kralj z imenom Zuna, ki je vladal nad provinco takrat znan kot Sicambri. Upal je, da bo ohranil ime svojega rodu. <ref>Dovid Solomon Ganz, ''Tzemach David'' (part 2), Warsaw 1859, p. 13b (Hebrew); Polish name of book: ''Cemahc Dawid''; cf. J.M. Wallace-Hadrill, ''Fredegar and the History of France'', University of Manchester, n.d. pp. 536-538.</ref> Ime izhaja iz ''Franconofurd'' germanskega plemena Frankov; ''Furt'' je mesto, kjer je reka dovolj plitva, da se jo prečka peš.
Pripona "am Main" je se je redno uporabljala od 14. stoletja dalje. Frankfurt se nahaja na starem ''fortu'' na reki Majni. Kot del zgodnje Frankonije, so bili prebivalci zgodnje Franki, tako ime mesta razkriva svojo zapuščino kot »fort Frankov na Majni«. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=M1JIPAN-eJ4C&lpg=PA135&pg=PA135|title=Placenames of the world|last=Room|first=Adrian|publisher=McFarland|year=2006|page=135|accessdate=23 July 2009 | isbn=978-0-7864-2248-7}}</ref>
Skupne kratice za mesto, ki se uporabljajo predvsem v železniškem prometu in na prometnih znakih, so ''Frankfurt (Main)'', ''Frankfurt (M)'', ''Frankfurt a.M.'', ''Frankfurt / Main'' ali ''Frankfurt / M''. Skupna kratica za ime mesta je »FFM«. Tudi v uporabi je »FRA«, IATA koda za frankfurtsko letališče.
== Zgodovina ==
Rimsko naselje je bilo ustanovljeno na območju ''Römer'', verjetno v prvem stoletju. ''Nida'' (Heddernheim je okrožje v Frankfurtu) je bil tudi rimski civitas.
Tukaj so živeli [[Alemani]] in [[Franki]] in leta 794 je [[Karel Veliki]] predsedoval [[Sinoda v Frankfurtu|cesarski in cerkveni sinodi]], na kateri je bil ''Franconofurd'' prvič omenjen.
Frankfurt je bilo eno od najpomembnejših mest v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Od 855 so bili nemški kralji in cesarji izvoljeni in kronan v [[Aachen|Aachnu]]. Od 1562 so bili kralji in cesarji kronani v Frankfurtu s prvim [[Maksimilijan II. Habsburški |Maximilijanom II.]]. Ta tradicija se je končala leta 1792, ko je bil izvoljen [[Franc I. Habsburško-Lotarinški |Franc II.]]. Njegovo kronanje je namenoma potekalo na [[dan Bastilje]], 14. julija, ob obletnici zavzetja Bastilje. Volitve in kronanje je potekalo v stolnici sv. Bartolomeja, znani kot ''Kaiserdom'' (cesarska stolnica) ali njenih predhodnicah.
''Frankfurter Messe'' (Frankfurtski sejem) je bil prvič omenjen leta 1150. Leta 1240 je cesar [[Friderik II. Hohenstaufen |Friderik II.]] podelil cesarski privilegij za obiskovalce, kar pomeni, da so bili zaščiteni od imperija. Sejem je postal še posebej pomemben, ko so okoli 1380 podobni sejmi v francoskem Beaucaire izgubili privlačnost. [[Frankfurtski knjižni sejem|Knjižni sejem]] se je začel leta 1478.
Leta 1372 je Frankfurt postal ''Reichsstadt'' ([[svobodno cesarsko mesto]]), to je neposredno podrejeno svetemu rimskemu cesarju in ne regionalnim vladarjem ali lokalnim plemičem.
Leta 1585 so frankfurtski trgovci vzpostavili sistem deviznih tečajev za različne valute, ki so bile v obtoku, da bi preprečili goljufanje in izsiljevanje. To so bili zgodnji temelji za frankfurtsko borzo.
Frankfurt je uspel ostati nevtralen med [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]], vendar je utrpel posledice [[kuga|kuge]], ki so jo v mesto prinesli begunci. Po vojni je Frankfurt pridobil bogastvo.
<gallery>
Slika:Mk Frankfurt Merian Stadtansicht.jpg|Frankfurt 1612
Slika:Frankfurt Am Main-Peter Becker-BAAF-032-Aussicht vom Steinernen Haus in der Judengasse nach Westen-1872.jpg|365|Frankfurt 1872
Slika:Hertel Kaiserplatz von Osten um 1880.jpg|385|Kaiserplatz, okoli 1880
</gallery>
V [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] je bil Frankfurt zaseden ali večkrat bombardiran od francoskih vojakov. Svobodbno cesarsko mesto je ostal do razpada Svetega rimskega cesarstva leta 1805/6. Leta 1806 je postal del kneževine Aschaffenburg pod ''Fürstprimas''-om (princ nadškof) Karlom Theodor Anton Maria von Dalbergom. To je pomenilo, da je bil Frankfurt vključen v [[Renska zveza|Rensko zvezo]]. Leta 1810 je Dalberg prejel naziv veliki vojvoda Frankfurta. Napoleon naj bi svojega posvojenega sina Eugena de Beauharnais, že ''Prince de Venise'', postavil za velikega vojvodo Frankfurt po Dalbergovi smrti (saj ta kot katoliški škof ni imel zakonitih dedičev) . Veliko vojvodstvo je bila kratka epizoda, ki je trajala od leta 1810 do leta 1813, ko se je vojaška plima obrnila v prid anglo-pruskim zaveznikom, in obrnila Napoleonov red. Dalberg je abdiciral v korist Eugène de Beauharnaisa, kar je bilo seveda le simbolično dejanje, saj ta dejansko ni nikoli vladal po propadu francoske vojske in prevzemu Frankfurta s strani zaveznikov.
Po zadnjem porazu in Napoleonovi abdikaciji, je [[Dunajski kongres]] (1814-1815) ukinil Veliko vojvodstvo in Frankfurt je vstopil v novo ustanovljeno [[Nemška zveza|Nemško zvezo]] (do 1866) kot svobodno mesto, ki je postalo sedež ''Bundestaga'', zveznega parlamenta, kjer je poimensko predsedujoči [[Habsburška monarhija |habsburški]] cesar zastopal avstrijskega "predsedniškega odposlanca".
Po nesrečni revoluciji leta 1848 je Frankfurt postal sedež prvega demokratično izvoljenega nemškega parlamenta, Frankfurtskega parlamenta, ki se je sestal v frankfurtski ''Paulskirche'' (cerkev svetega Pavla), ki je bil ustanovljen 18. maja 1848. Institucija se je končala leta 1849 ko je pruski kralj odločil, da ne bo sprejel "krono iz obcestnega jarka". V letu svojega obstoja, je skupščina razvila skupno ustavo za združeno Nemčijo in pruskim kraljem kot njenim monarhom.
[[File:Courbet Frankfurt.jpg|thumb|250px|'’Pogled na Frankfurt ob Majni'', s ''starim mostom'', [[Gustave Courbet]] (1858)]]
Frankfurt je izgubil svojo neodvisnost po [[Avstrijsko-pruska vojna |avstrijsko-pruski vojni]] leta 1866, ko je [[Prusija]] zasedla več manjših držav, med njimi tudi svobodno mesto Frankfurt. Frankfurt je ostal nevtralen v vojni, vendar je njegova svoboda tiska motila Pruse, ki so izkoristili priložnost, da zasedejo mesto s silo: [[Otto von Bismarck |Bismarck]] je bil veleposlanik Nemške zveze in se nenehno prepiral z lokalnim tiskom. Pruska uprava je vključile Frankfurt v svojo deželo Hessen-Nassau. Prej samostojni mesti Bornheim in Bockenheim sta bili vključeni leta 1890.
Leta 1914 so državljani ustanovili Frankfurtsko univerzo, kasneje imenovano [[Goethejeva univerza Frankfurt]] (''Johann Wolfgang Goethe-Universität Frankfurt am Main''). To je bila edina državljansko ustanovljena univerza v Nemčiji in je danes ena največjih v Nemčiji.
Od 6. aprila do 17. maja 1920, po vojaškem posredovanju prekiniti Porursko vstajo, so Frankfurt zasedli francoski vojaki. <ref>[http://www.stadtgeschichte-ffm.de/service/chronik/chronik_5_2_e.html Chronology: Emergence of a Modern City 1866–1945]. Retrieved 10 June 2010.</ref> Francozi so trdili, da so bili členi 42 do 44 [[Versajska mirovna pogodba|mirovne pogodbe iz Versaillesa]] o demilitarizaciji Porenja razdrti. <ref>{{cite news|title=French march into Germany|date=7 April 1920|work=The Times |page=10 |accessdate=3 August 2010}} "The French commander issued a notice to the public informing them that the occupation was consequent upon the German advance in the Ruhr contrary to the Peace Treaty."</ref> Leta 1924 je Ludwig Landmann postal prvi judovski župan mesta, ki se je pomembno povečalo v naslednjih letih. V času nacizma, so bile uničene sinagoge v mestu.
Frankfurt je bil v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] (1939-1945) močno bombardiran. Okoli 5500 prebivalcev je bilo ubitih v napadih in nekoč znano srednjeveško mestno jedro, do takrat največje v Nemčiji, je bilo skoraj popolnoma uničeno. To je postalo razlog za bojišče 26. marca 1945, ko je Aliansa prisilila Nemčijo na urbano bojevanje, ki je vključevalo napade iz reke. 5. pehotna divizija in 6. oklepna divizija vojske Združenih držav sta zajeli Frankfurt po nekaj dneh intenzivnih spopadov, ki so se končali 29. marca 1945. <ref>Stanton, Shelby, ''World War II Order of Battle: An Encyclopedic Reference to U.S. Army Ground Forces from Battalion through Division, 1939–1946'' (Revised Edition, 2006), Stackpole Books, p. 57, 84.</ref>
Po koncu vojne je Frankfurt postal del novoustanovljene zvezne dežele Hessen, ki je bila sestavljena iz stare Hessen-(Darmstadt) in pruske pokrajine Hessen. Mesto je bilo del ameriške okupacijske cone Nemčije. Vojaški guverner v coni (1945-1949) in ameriški visoki komisar za Nemčijo (HICOG) (1949-1952) je imel svoj sedež v zgradbi IG Farben, ki je ostala nepoškodovana.
Frankfurt je bila prva izbira za začasno glavno mesto novoustanovljene države Zahodne Nemčije leta 1949. Mesto je zgradilo zgradbo Parlamenta, ki ni bila nikoli uporabljena za predviden namen (danes radijski studii Hessischer Rundfunk). Na koncu je [[Konrad Adenauer]], prvi povojni kancler, raje izbral mesto [[Bonn]], tudi zato, ker so številni drugi ugledni politiki nasprotovali izbiri Frankfurta v skrbi, da bi Frankfurt postal trajno glavno mesto, kar naj bi bila ovira podpori zahodnonemškega prebivalstva za ponovno združitev z Vzhodno Nemčijo in morebitno vrnitev glavnega mesta v Berlin.
Povojna obnova je potekala včasih v preprostem modernem slogu, ki je spremenil arhitekturno podobo Frankfurta. Nekaj znamenitih zgradb so rekonstruirali v historičnem slogu, čeprav na poenostavljen način (npr. Römer, cerkev sv. Pavla in Goethejevo hišo). Zbirka zgodovinsko pomembnih dokumentov Cairo Genizah v Mestni knjižnici je bilo uničenih v bombardiranju.
<gallery>
Slika:Frankfurt Nationalversammlung 1848.jpg|340|Frankfurtski parlament v cerkvi sv. Pavla, 1848
Slika:Frankfurt Am Main-Altstadt-Zerstoerung-Luftbild 1944.jpg|305|Pogled na okolico stolnice maja 1945
Slika:Frankfurt Am Main-Samstagsberg-20070607.jpg|365|Rekonstrukcija (1981–1984) šestih hiš na vzhodni strani Römerberg uničenih v 2. Svetovni vojni
</gallery>
Konec vojne je pomenil povratek Frankfurta kot vodilnega finančnega središča Nemčije, v glavnem zato, ker Berlin, mesto razdeljeno na štiri sektorje, ni bilo več tekmec. Leta 1948 so zavezniki ustanovili ''Bank deutscher Länder'', predhodnica ''Deutsche Bundesbank''. Po tej odločitvi je bilo več finančnih institucij ponovno vzpostavljenih, npr. Deutsche Bank in Dresdner Bank. Leta 1950 je Frankfurtska borza spet pridobila položaj vodilne borze v državi.
Frankfurt se je tudi ponovno pojavil kot nemški prometni center in [[Letališče Frankfurt |Frankfurtsko letališče]] je postalo drugo najprometnejše letališče v Evropi za londonskim letališčem [[Letališče London Heathrow |Heathrow]] leta 1961.
V 1970-ih je mesto zgradilo enega od najbolj učinkovitih evropskih podzemnih transportnih sistemov. Ta sistem vključuje primestni železniški sistem (S-Bahn), ki povezuje obrobne skupnosti z mestnim jedrom in globoko pod zemljo lahki železniški sistem z manjšimi vagoni (U-Bahn), ki se prav tako lahko premika nad tlemi na tirih.
Leta 1998 je bila v Frankfurtu ustanovljena Evropska centralna banka, ki ji sledi Evropski organ
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Frankfurt, Germany|Frankfurt na Majni}}
{{Wikivoyage|Frankfurt}}
; v slovenščini
* [http://www.ecb.int/ecb/html/index.sl.html Evropska centralna banka]
Vrstica 81 ⟶ 146:
; v angleščini
* [http://wikitravel.org/en/article/Frankfurt Turistični vodič na Wikipotovanju]
* [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Frankfort-on-Main Frankfort-on-Main]
; v nemščini
| |||