Jedrsko zlivanje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Popravil besedo obratno v premo
Zhuffera (pogovor | prispevki)
Odstranitev nekaj "napolresnic"
Vrstica 1:
'''Jêdrsko zlívanje''' ali '''fuzíja''' je zlivanje [[vodik]]ovih in drugih zelo lahkih [[atomsko jedro|atomskih jeder]] v težja jedra. Proces je nekakšno nasprotje [[razcep jedra|razcepa jedra]] ali »jedrske fisije«, ki se uporablja v sodobnih [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]]. ZaV razliko od fisije pri fuziji ne nastajajosrediščih [[radioaktivnostZvezda|radioaktivnazvezd]] atomska jedra, temveč stabilna [[helij]]eva jedra (drugi najbolj enostaven kemični element). Procesproces poteka pri zelo visokih [[temperatura]]h v središčih [[zvezda|zvezd]] (temperatura v središču [[Sonce|Sonca]] je okrog 15.000.000 [[kelvin|K]]) zin [[masa|maso]] vsaj 0,08 Sončeve mase. Proces poteka tudi pri ogromnemvisokem [[tlak]]u, ko je snov močno zgoščena.
 
Hitrost jedrskega zlivanja jeder v središču zvezde je premoodvisna sorazmernaod z njeno maso (popravite, če jenjene narobe)mase. Tako ima Sonce še dovolj materiala (goriva), da bo v njem tlelo še nadaljnjih 5 milijard let. Pritlikava zvezda z 0,1 [[Sončeva masa|Sončeve mase]] pa bo tlela tudi do 100 milijard let. Nasprotno pa zvezda z desetkratno maso Sonca tli le nekaj deset milijonov let, kar je v kozmičnem smislu zelo malo.
 
Prvi odstavek govori o tako imenovanem »primarnem jedrskem zlivanju«, ko se vodikova jedra zlivajo v helijeva. Ko se razmere v središču zvezde spremenijo – ko se porabi zadosten delež helijevih jeder in začne primanjkovati vodikovih – se začne zvezda sesedati, tlak in temperatura v sredici pa naraščata. Ko tlak in temperatura v središču dosežeta zadostni vrednosti, pa stečejo bolj zapletene rekacije, ko se helij nadalje pretvarja v [[ogljik]]ova, [[kisik]]ova in [[dušik]]ova jedra (steče t. i. dušikov-kisikov-ogljikov cikel). Te zvezde so po navadi veliko bolj napihnjene in imajo dosti manjšo [[gostota|gostoto]], temperature v njihovi sredici pa so od 19.000.000 K pa vse do 100.000.000 K, pri katerem nastanejo jedra [[železo|železa]]. Ta so tako imenovani končni produkt. Zvezda je tako po notranji zgradbi podobna čebuli; iz središča navzven imamo naslednje plasti: silicijeva, dušikova, kisikova, ogljikova, silicijeva na zunanji strani zvezde pa helijeva.