Jedrsko zlivanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Popravil besedo obratno v premo |
Odstranitev nekaj "napolresnic" |
||
Vrstica 1:
'''Jêdrsko zlívanje''' ali '''fuzíja''' je zlivanje [[vodik]]ovih in drugih zelo lahkih [[atomsko jedro|atomskih jeder]] v težja jedra. Proces je nekakšno nasprotje [[razcep jedra|razcepa jedra]] ali »jedrske fisije«, ki se uporablja v sodobnih [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]].
Hitrost jedrskega zlivanja jeder v središču zvezde je
Prvi odstavek govori o tako imenovanem »primarnem jedrskem zlivanju«, ko se vodikova jedra zlivajo v helijeva. Ko se razmere v središču zvezde spremenijo – ko se porabi zadosten delež helijevih jeder in začne primanjkovati vodikovih – se začne zvezda sesedati, tlak in temperatura v sredici pa naraščata. Ko tlak in temperatura v središču dosežeta zadostni vrednosti, pa stečejo bolj zapletene rekacije, ko se helij nadalje pretvarja v [[ogljik]]ova, [[kisik]]ova in [[dušik]]ova jedra (steče t. i. dušikov-kisikov-ogljikov cikel). Te zvezde so po navadi veliko bolj napihnjene in imajo dosti manjšo [[gostota|gostoto]], temperature v njihovi sredici pa so od 19.000.000 K pa vse do 100.000.000 K, pri katerem nastanejo jedra [[železo|železa]]. Ta so tako imenovani končni produkt. Zvezda je tako po notranji zgradbi podobna čebuli; iz središča navzven imamo naslednje plasti: silicijeva, dušikova, kisikova, ogljikova, silicijeva na zunanji strani zvezde pa helijeva.
|