Mahatma Gandhi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
IP 213 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Vrstica 9:
Z devetnajstimi leti je odšel na [[Univerzitetni kolidž v Londonu]] na študij [[pravo|prava]]. Pod prisego materi, da ne bo jedel [[meso|mesa]] ali se prepuščal spolnosti, je v Londonu med študijem naletel na vegetarijansko restavracijo in mnoge angleške vegetarijance ter se celo včlanil v Društvo vegetarijancev. Preko pripadnikov tega društva je spoznal Anne Besant, [[Teozofija|teozofsko]] družbo in mnoge prijatelje, prvič je tudi prišel v stik z nekaterimi knjigami iz svoje domovine, kot je na primer [[Bhagavad-gita|''Bhagavad-gita'']] in nekatera daljša temeljna kulturno-verska dela. Med študijem je tako spletal različna znanstva in prijateljstva, ter se seznanil z mnogimi idejami, katerim drugače niti ne bi bil izpostavljen. V svoji avtobiografiji tako pripoveduje o marsikateri knjigi, ki so mu jo takrat priporočili ali jo je dobil v roke med študijem in ji je posvetil resno pozornost. Še posebej izpostavi [[Annie Besant]] kot žensko aktivistko, ki je bila kasneje pomembna tudi politično za [[Indijski nacionalni kongres|Indijski kongres]], in nekatere verske iskalce, ki so se včlanili v Teozofsko društvo.
 
Po diplomi je kmalu postal odvetnik z glavno nalogo izterjave denarja od trgovcev v [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]]. Sam neukNeuk takšnih postopkov je veliko pozornosti namenil učenju zakonodaje. Maja 1893 se je izkrcal v južnoafriškem pristanišču [[Durban]] in sedel na vlak za [[Pretorija|Pretorijo]]. Že na naslednji postaji je v njegov kupe vstopil belopolti poslovnež in zahteval, da zapusti vagon, čeprav sta imela enaki vozovnici. Ker mu Gandhi ni hotel ustreči, ga je sprevodnik vrgel z vlaka. V čakalnici za temnopolte je vso noč čemel na prtljagi in se šele proti večeru naslednjega dne odpeljal proti Pretoriji. V prostem času in tudi v interesu nekaterih bolj premožnih muslimanskih Indijcev je pričenjal z gibanji za ureditev primernejše zakonodaje za Indijce v Južni Afriki, kjer so kot najemni delavci bili v mnogočem v slabšem položaju kot temnopolti. Četudi je bilo doseženega zelo malo, je pridobil medijsko pozornost. Zares uveljavil se je v času upora rudarjev proti izrazito belem prebivalstvu, ki je upravljalo rudnike s krivično davčno ureditvijo. Satjagraha je bila prvič tu uporabljena na množični bazi, četudi so le redki rudarji vedeli za Ghandija in njegove ideje nenasilnega upora, a so sledili gibanju. Odziv je bil izjemen in uspešen, 6. novembra 1913 so ga pri vodenju pohoda indijskih rudarjev [[Transvaal|Transvaala]] v Južnoafriški republiki zaprli, a ureditev je bila spremenjena, saj večina rudarjev ni hotela več delati, stavka pa se je iz [[Solidarnost|solidarnosti]] širila do obale in naprej. Prisila k delu pa je jasno vodila do 10 smrti, kar je povzročilo buren odziv mednarodne javnosti. Ghandi je bil izpuščen iz zapora, pritiski so se zmanjšali na obeh straneh in aprila 1914 je bila nemogoča davščina ukinjena po zakonodajnem postopku.<ref>{{Navedi knjigo|title = Zgodba o mojih eksprimentih z resnico|last = Gandhi|first = Mohandas K. Mahatma|publisher = Založba Modrijan|year = 2010|isbn = 978-961-241-437-5|location = Ljubljana|page = 400|cobiss = }}</ref>
 
Pomembno pa je povedati, da po tem uporu ni bilo več sistematične politične aktivnosti, zato je Ghandi posredno pripomogel k [[Apartheid|apartheidu]], ki je po [[Prva burska vojna|Burski vojni]] postajal vedno bolj uveljavljen. Ghandi je ob pričetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] iskal prostovoljce za vpis v bolnišnično enoto v Južni Afriki.