Mahatma Gandhi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slog
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 28:
Med letoma 1920 in 1930 je Gandhi pripravil zelo malo odmevnejših zborovanj in shodov. Običajno so se shodi končali z njegovo aretacijo. Na teh shodih je Angleže pozival, da zapustijo Indijo. Sčasoma se je Gandhi vedno manj pojavljal v javnosti. [[Indijski nacionalni kongres]] namreč ni imel več potrpljenja s politikom, ki je bil v osnovi naperjen zgolj v samovlado in samoupravljanje, medtem ko je bila Indija v mnogočem izrazito neenotna združba, večina indijskih izobražencev pa je prejela predvsem britansko izobrazbo v katero so družine tudi veliko vložile. Najodmevnejši shod in nastop se je zgodil marca 1930, ko je Gandhi organiziral pohod do 400 kilometrov oddaljene obale [[Indijski ocean|Indijskega oceana]]. Med počasnim pešačenjem Gandhi podajal izjave, da bo na cilju iz morske vode pridobival svojo [[sol]]. S tem je protestiral proti zakonu, ki je Indijcem prepovedoval pridobivanje soli. Pohod je dobil dramatične razsežnosti, saj se je okrog njega zgrinjala vse večja množica, čemur je sledila tudi medijska pozornost. Gandhija so aretirali šele dolgo po tem, ko je že prišel na cilj in opravil kaznivo dejanje. Angleži so začeli izgubljati nadzor v velikih mestih, pridobivanje soli pa je postalo civilna nepokorščina, ki je imela povsem finančne posledice, četudi je bila prepredena s skorajda nacionalistično ekstazo svobode. Gandhija so izpustili in ga povabili na pogajanja v London. Dosegel ni nič, a angleška javnost je njegov obisk pospremila s simpatijami.
 
Eden pomembnejših Gandhijevih projektov pri pogajanju z imperijem o bodoči ustavi Indije je bilo vprašanje najnižjih kast, ki praviloma niso imele nobenih pravic v tradicionalni ureditvi. Gandhi je zavzel trdno stališče, da se jim zagotovi znatno in sorazmerno zastopstvo v predstavniškem telesu po novi ustavi. Za pravice in mirno ureditev tega spora je [[Gladovna stavka|gladovno stavkal]] in se pogajal podhranjen s predstavniki izobraženih nedotakljivih, ki so vnesli v pogajanja britanski predlog, ki bi nedotakljive v celoti ločil od hindujske vere in jim dal enake pravice kot muslimanom in drugim skupnostim, ki so bile ločeno voljene. Na dolgi rok je bil to politično prav tako problematičen predlog.<ref>{{Navedi knjigo|title = Gandhi & Churchill: The Epic Rivalry that Destroyed an Empire and Forged Our Age|last = Herman|first = Arthur|publisher = Bantam|year = 2008|isbn = ISBN 1299100082|location = |page = |cobiss = }}</ref>
 
Ko je leta 1939 v Evropi izbruhnila [[druga svetovna vojna]], se je Gandhi postavil na britansko stran. [[Japonska|Japonske]] čete so leta 1942 iz [[Burma|Burme]] hitro napredovale proti Indiji. Britanci so uvideli, da Indije ne bodo sposobni ubraniti, a kljub temu Indijcem niso pustili, da bi se branili sami. Gandhi je avgusta na [[Indijski nacionalni kongres|Indijskem kongresu]] Britance spet pozval, naj zapustijo Indijo. Že naslednji dan so Gandhija in vse člane kongresa aretirali in odpeljali v zapor. Gandhi se je medtem v ječi grozil z gladovno stavko, če mu ne bodo dovolili vsaj komunikacije s somišljeniki. Tako so mu dovolili, da se lahko sreča in se pogovarja s komerkoli v času trajanja posta, ob prekinitvi posta pa se mora vrniti v zapor. Ghandi se je namesto tega odločil za gladovno stavko in ni zapustil zapora, a je stavko po več kot treh tednih prekinil in popil nekaj pomarančnega soka. Mnogi trdijo, da je tedaj bolehal za [[Malarija|malarijo]].