Redakcija: 23:50, 22. december 2016 uredi Marko Krmac (pogovor \| prispevki) 1.091 urejanj Ustvarjeno s prevodom strani »Precipitation (chemistry)« Oznaka: vikiprevajalnik ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:55, 22. december 2016 uredi razveljavi Marko Krmac (pogovor \| prispevki) 1.091 urejanj →‎Uporabe Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 2: '''Obarjanje '''ali '''precipitacija''' je proces oblikovanja [[Trdnina\|trdnine]] iz raztopine. Ko se reakcija pojavi v tekoči raztopini, se oblikovana trdnina imenuje ''oborina'' ali ''precipitat''. Kemikalija, ki povzroči oblikovanje trdnine, se imenuje ''obarjalno sredstvo'' ali ''precipitant''. Brez zadostne sile gravitacije, ki bi spojila trdne delce, ostane oborina [[Suspenzija\|suspendirana]]. Po [[Usedanje\|sedimentaciji]], še posebej pri [[Centrifugiranje\|centrifugiranju]], ki oborino stisne v kompaktno maso, se oborini lahko reče ''pelet''. Obarjanje se lahko uporablja kot sredstvo. Tekočini brez oborine, ki ostane nad trdnino, pravimo ''supernatant''. Včasih oblikovanje oborine označuje potek kemijske reakcije. Če raztopino srebrovega nitrata (AgNO3) vlijemo v raztopino natrijevega klorida (NaCl), poteče kemijska reakcija, pri kateri nastane bela oborina srebrovega klorida (AgCl). Ko raztopina kalijevega jodida (KI) reagira z raztopino svinčevega(II) nitrata (Pb(~~NO3~~NO<sub>3</sub>)<sub>2</sub>), nastane rumena oborina svinčevega(II) jodida (~~PbI2~~PbI<sub>2</sub>). Obarjanje lahko nastopi, če koncentracija spojine presega njeno [[topnost]] (npr. mešanje topil ali spreminjanje njihove temperature). Obarjanje lahko hitro nastopi v [[Supersaturation\|prenasičeni]] raztopini. Vrstica 18: Obarjanje je uporabno tudi za izolacijo produktov reakcije pri [[Workup (chemistry)\|izolaciji in prečiščenju]]. Idealno je, če je produkt reakcije netopen v reakcijskem topilu. Tako se obori takoj, ko nastane, po možnosti [[Kristalizacija\|tvoreč čiste kristale]]. Primer tega je sinteza [[Porphyrin\|porfirinov]] pri refluksiranju [[Propionic acid\|propanojske kisline]]. S hlajenjem reakcijske zmesi na sobno temperaturo se kristali porfirina oborijo, nakar se jih zbere s filtracijo:<ref>{{cite journal\|author1=A. D. Adler\|author2=F. R. Longo\|author3=J. D. Finarelli\|author4=J. Goldmacher\|author5=J. Assour\|author6=L. Korsakoff\|title=A simplified synthesis for meso-tetraphenylporphine\|year=1967\|journal=[[J. Org. Chem.]]\|volume=32\|issue=2\|pages=476–476\|doi=10.1021/jo01288a053}}</ref> : [[Slika:H2TPPsyn.png\|400x400_pik]] Obarjanje se lahko pojavi tudi, če se doda ''[[netopilo]]'' (topilo, v katerem produkt ni topen), kar drastično zmanjšanja topnost želenega produkta. Nato se oborino lahko enostavno loči s [[Filtracija\|filtracijo]], z [[Dekantiranje\|dekantiranjem]], ali s [[Centrifugiranje\|centrifugiranjem]]. Primer tega je sinteza kromovega tetrafenilporfirinijevega klorida: vodo se doda reakcijski raztopini [[dimetilformamid\|DMF]], nakar se produkt obori.<ref>{{Navedi revijo\|title=On the preparation of metalloporphyrins\|last=Alan D. Adler\|last2=Frederick R. Longo\|last3=Frank Kampas\|last4=Jean Kim\|journal=Journal of Inorganic and Nuclear Chemistry\|doi=10.1016/0022-1902(70)80535-8\|year=1970\|issue=7\|volume=32\|pages=2443}}</ref> Obarjanje je uporabno tudi pri čiščenju produktov: surov bmim-Cl se raztopi v [[Acetonitril\|acetonitrilu]], nato pa potopi v etil acetat, kjer se obori.<ref>{{OrgSynth\|author=Dupont, J., Consorti, C., Suarez, P., de Souza, R.\|year=2004\|title=Preparation of 1-Butyl-3-methyl imidazolium-based Room Temperature Ionic Liquids\|prep=v79p0236\|collvol=10\|collvolpages=184}} CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list ([[:Kategorija:CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list\|link]]) [[Kategorija:CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list]] <nowiki>; </nowiki><cite class="citation" id="cxmwtA" tabindex="0">''Coll. Vol.'' '''10''', str. 184</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMain+Page&rft.btitle=Coll.+Vol.&rft.genre=book&rft.pages=184&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook" class="Z3988" id="cxmwtA" tabindex="0"> </span></ref> Še ena pomembna uporaba netopila je [[Ethanol precipitation\|etanolsko obarjanje]] [[Deoksiribonukleinska kislina\|DNK]]. Vrstica 25: Primer obarjalne reakcije: raztopino [[Srebrov nitrat\|srebrovega nitrata]] (AgNO<sub>3</sub>) se doda raztopini, ki vsebuje [[Potassium chloride\|kalijev klorid]] (KCl), pojavi se bela trdna oborina [[Silver chloride\|srebrovega klorida]] (AgCl). : ~~AgNO3~~AgNO<sub>3</sub>(aq) + KCl(aq) → AgCl(s) + ~~KNO3~~KNO<sub>3</sub>(aq)<br> Srebrov klorid(AgCl) je oblikoval trdnino, kar zaznamo kot oborino. To reakcijo lahko zapišemo tudi tako, da poudarimo [[Dissociation (chemistry)\|disociirane]] [[Ion\|ione]] v sestavljeni raztopini. Taki reakciji pravimo [[ionska reakcija]]. : Ag<sup>+ </sup>(aq) ~~NO3~~+ NO<sub>3</sub><sup>-</sup>(aq) + K<sup>+</sup>(aq) + Cl<sup>-</sup>(aq) → AgCl(s) + K<sup>+</sup>(aq) + ~~NO3~~NO<sub>3</sub><sup>-</sup>(aq)<br> Zadnjemu načinu, s katerim lahko ponazorimo obarjalno reakcijo, pravimo ''neto ionske reakcije''. V tem primeru se [[V reakciji neudeleženih ionov\|v reakciji neudeleženi ioni]] ne zapisujejo, kar poenostavi zgornjo reakcijo na: : Ag<sup>+</sup> + Cl<sup>-</sup> → AgCl(s) == Barve oborin ==

Obarjanje: Razlika med redakcijama